Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dušan Grabrijan, Fanči Bernik, Roman Oberlintner, bolnišnica Pavla, Mestno gledališče ljubljansko

Arhitekt in publicist DUŠAN GRABRIJAN se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ložu. Leta 1924 je diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu. Med njegovimi projekti so bili  leta 1924 izdelani nagrobniki Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Josipa Murna na ljubljanskih Žalah. Bil je zagovornik funkcionalizma; sodobna arhitekturna načela je skušal povezati z izročilom ljudskega stavbarstva na Balkanu. Dušan Grabrijan je načrtno pionirsko raziskoval bosenske in makedonske hiše, preučeval pa  je tudi alpsko in istrsko hišo.

—–

Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu  s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.

—–

Pedagoški raziskovalec in pisec ROMAN OBERLINTNER se je rodil na današnji dan leta 1934 v Celju. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz pedagogike in psihologije, leta 1969 pa magistriral iz pedagogike. Sprva je delal v republiškem zavodu za šolstvo, nato na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani,leta 1970 pa je postal namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Roman Oberlintner je preučeval dodatno pomoč slabšim učencem, skupinski pouk, predvsem pa podaljšano in celodnevno bivanje učencev v osnovnih šolah.

—–

Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.

—–

Pred 70-imi leti je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro pa je bilo deloma amatersko, nekaj članov pa je izhajalo iz partizanskega gledališča. Leto pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda.

Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega  je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.