Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krajinar s tradicijo slovenskega impresionizma, Maribor dobi dramatično društvo, prevajalka knjig in filmov, Ljubljana priključena na javno električno omrežje
Leta 1897 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil slikar France Pavlovec. Diplomiral je na akademiji v Zagrebu. Leta 1928 se je s skupino v Zagrebu šolanih slovenskih umetnikov povezal v Četrto generacijo, pozneje pa se je pridružil skupini Neodvisnih. Njegovo slikarstvo se opira na tradicijo slovenskega impresionizma, postimpresionizma in zgodnjega romantizma. Čeprav je Pavlovčev motivni svet segel na vsa področja od portreta do tihožitja, je sinonim za njegovo slikarstvo krajina. France Pavlovec je v letih 1949 in 1951 dobil Prešernovo nagrado.
Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prizadevala so si za uveljavitev slovenske besede na gledališkem odru ter za dvig ravni slovenskega igranja in glasbeno dramatskega poustvarjanja. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. V Mariboru pa so Dramatično društvo ustanovili 14. avgusta 1909. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem natanko desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev. Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike.
Prevajalka Gitica Jakopin je diplomirala iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado. Prevajalka Gitica Jakopin se je rodila leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem.
Leta 1931 je bila Ljubljana priključena na javno električno omrežje. Prej se je oskrbovala iz več manjših mestnih elektrarn. V javno električno omrežje se je lahko vključila šele, ko je bil zgrajen daljnovod Velenje–Črnuče, ki je povezal kranjsko in štajersko električno omrežje.
6239 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Krajinar s tradicijo slovenskega impresionizma, Maribor dobi dramatično društvo, prevajalka knjig in filmov, Ljubljana priključena na javno električno omrežje
Leta 1897 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil slikar France Pavlovec. Diplomiral je na akademiji v Zagrebu. Leta 1928 se je s skupino v Zagrebu šolanih slovenskih umetnikov povezal v Četrto generacijo, pozneje pa se je pridružil skupini Neodvisnih. Njegovo slikarstvo se opira na tradicijo slovenskega impresionizma, postimpresionizma in zgodnjega romantizma. Čeprav je Pavlovčev motivni svet segel na vsa področja od portreta do tihožitja, je sinonim za njegovo slikarstvo krajina. France Pavlovec je v letih 1949 in 1951 dobil Prešernovo nagrado.
Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prizadevala so si za uveljavitev slovenske besede na gledališkem odru ter za dvig ravni slovenskega igranja in glasbeno dramatskega poustvarjanja. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. V Mariboru pa so Dramatično društvo ustanovili 14. avgusta 1909. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem natanko desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev. Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike.
Prevajalka Gitica Jakopin je diplomirala iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado. Prevajalka Gitica Jakopin se je rodila leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem.
Leta 1931 je bila Ljubljana priključena na javno električno omrežje. Prej se je oskrbovala iz več manjših mestnih elektrarn. V javno električno omrežje se je lahko vključila šele, ko je bil zgrajen daljnovod Velenje–Črnuče, ki je povezal kranjsko in štajersko električno omrežje.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov