Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Feldmaršal Svetozar Borojević (1856 – 1920) »soški lev« – spoštovan in preziran, pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik, italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču, akustična analiza Postojnske jame
Feldmaršal Svetozar Borojević je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, kjer je leta 1914 kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27. maja 1915 je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči in pridobil vzdevek – soški lev. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral bivšo avstro-ogrsko vojsko na Slovenskem. Pri tem so se pojavila nasprotja, tako da mu je Narodni svet v Zagrebu prepovedal vstop v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in je zato preostanek življenja preživel v Celovcu. Na pobudo Društva soška fronta 1915–1917 so mu pred štirimi leti na Prevalu, na sedlu med Skalnico oziroma Sveto goro in Škabrijelom, postavili pomnik. /*Zgodovinar dr. Božo Repe o spoštovanju in preziru*/. Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan leta 1856 v Umetiću na Hrvaškem.
Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili.
Slavist Arturo Cronia je bil po letu 1937 profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Cronia pa ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je popolno in v podrobnostih poznal tudi vse slovanske jezike in literature. Izdal je več kot 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje italijanske slaviste. Še posebno sta mu bili pri srcu hrvaška in srbska literatura, saj se je rodil v Dalmaciji in je obvladal tudi tamkajšnja narečja obeh jezikov. Proučeval je tudi slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča, o katerem je napisal knjigo in v italijanščino prevedel nekaj njegovih pesmi. Slavist Arturo Cronia se je rodil 13. decembra 1896 v Zadru.
Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Feldmaršal Svetozar Borojević (1856 – 1920) »soški lev« – spoštovan in preziran, pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik, italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču, akustična analiza Postojnske jame
Feldmaršal Svetozar Borojević je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, kjer je leta 1914 kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27. maja 1915 je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči in pridobil vzdevek – soški lev. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral bivšo avstro-ogrsko vojsko na Slovenskem. Pri tem so se pojavila nasprotja, tako da mu je Narodni svet v Zagrebu prepovedal vstop v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in je zato preostanek življenja preživel v Celovcu. Na pobudo Društva soška fronta 1915–1917 so mu pred štirimi leti na Prevalu, na sedlu med Skalnico oziroma Sveto goro in Škabrijelom, postavili pomnik. /*Zgodovinar dr. Božo Repe o spoštovanju in preziru*/. Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan leta 1856 v Umetiću na Hrvaškem.
Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili.
Slavist Arturo Cronia je bil po letu 1937 profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Cronia pa ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je popolno in v podrobnostih poznal tudi vse slovanske jezike in literature. Izdal je več kot 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje italijanske slaviste. Še posebno sta mu bili pri srcu hrvaška in srbska literatura, saj se je rodil v Dalmaciji in je obvladal tudi tamkajšnja narečja obeh jezikov. Proučeval je tudi slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča, o katerem je napisal knjigo in v italijanščino prevedel nekaj njegovih pesmi. Slavist Arturo Cronia se je rodil 13. decembra 1896 v Zadru.
Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov