Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Škof Anton Martin Slomšek preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol, ne prva in ne zadnja slavilna pesem vladarju, pisatelj in naravoslovec, Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Ime Slovenija so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. V poročilu o cesarjevem obisku industrijske razstave v Ljubljani so na današnji dan leta 1844 v slavnostni prilogi časopisa Lublanske novice prvič imenovali Ljubljano kot glavno mesto Slovenije. Objavili so tudi pesem tržaškega uradnika Jovana Vesela Koseskega "Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano." Pesem obsega štirideset kitic v treh sklopih, v katerih pesnik na vso moč hvali modrost in preudarnost presvetlega vladarja …
Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter objavljal strokovne in poljudne članke o tem; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov. Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
Največje in najpomembnejše delo svetniškega škofa Antona Martina Slomška je bila prestavitev škofijskega sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. To dejanje je pomembno vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in s tem na potek današnje slovensko-avstrijske državne meje. »Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli ...« S temi besedami je škof Anton Martin Slomšek nagovoril zbrane med slovesno sveto mašo ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859. Tako je združil največji del slovenskega ljudstva na tem območju, do tedaj razdeljenega na tri dele, v eno škofijo. To dejanje pa ni vplivalo le na »rast božjega kraljestva«, pač pa je bilo to tudi neprecenljivo delo za obstoj slovenskega jezika in naroda na Štajerskem, saj je povezalo v eno škofijo več kot 200 tisoč Slovencev. Prav zato je literarni zgodovinar dr. France Kidrič Slomška ocenil za največjega slovenskega škofa za slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom. *Posnetek je povedal zgodovinar dr. Stane Granda. Že nekaj dni po prenosu škofijskega sedeža je bilo v Mariboru ustanovljeno bogoslovje in z njim teološka šola – prva visokošolska ustanova v mestu. Teolog in zgodovinar dr. Franc Kovačič, vodilna osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja, je v delu Zgodovina Lavantinske škofije med drugim zapisal: "Ako so tedaj štajerski Slovenci dobili svojo škofijo, je bil to le čin krščanske pravičnosti, saj se vsem narodom dajejo lastne škofije, v prosvetnem oziru pa je bil to mejnik nove dobe.« 4. september – obletnica prenosa škofijskega sedeža – je zato tudi eden izmed štirih spominskih dni mesta Maribora.
Leta 1938 je bil v Kamniku veliki narodni tabor Jugoslovanske strokovne zveze. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo kamniškemu rojaku in borcu za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru, na pročelju njegove rojstne hiše na Šutni. Na taboru so prebrali tudi Kamniško izjavo, v kateri so na pobudo Jugoslovanske strokovne zveze konec julija tistega leta »člani Kmečko-delavskega gibanja, Krščanskih socialistov in Delavskega gibanja izpostavili program z nalogami: rešiti težko socialno vprašanje, ki je v našem narodu nerešeno in zaradi katerega se naše ljudstvo tvarno in duhovno pogublja; rešiti vprašanje gospodarskega obstanka slovenskega naroda, ki je danes na poti k obubožanju, medtem ko njegove življenjske sile vedno huje izrablja tuji veliki kapital; rešiti vprašanje slovenske narodne kulture, jo obvarovati pred popolnim zastojem ter jo dvigniti na raven omikanih evropskih narodov; zagotoviti našemu narodu enakopravnost z drugimi narodi; ustvariti vse pogoje za močno državno skupnost Slovencev z južnoslovanskimi narodi in tej državni skupnosti priboriti moč, ugled in življenjsko silo«. Žal volitve leta 1938 uresničitve teh zahtev in pričakovanj niso prinesle.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Škof Anton Martin Slomšek preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol, ne prva in ne zadnja slavilna pesem vladarju, pisatelj in naravoslovec, Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Ime Slovenija so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. V poročilu o cesarjevem obisku industrijske razstave v Ljubljani so na današnji dan leta 1844 v slavnostni prilogi časopisa Lublanske novice prvič imenovali Ljubljano kot glavno mesto Slovenije. Objavili so tudi pesem tržaškega uradnika Jovana Vesela Koseskega "Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano." Pesem obsega štirideset kitic v treh sklopih, v katerih pesnik na vso moč hvali modrost in preudarnost presvetlega vladarja …
Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter objavljal strokovne in poljudne članke o tem; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov. Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
Največje in najpomembnejše delo svetniškega škofa Antona Martina Slomška je bila prestavitev škofijskega sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. To dejanje je pomembno vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in s tem na potek današnje slovensko-avstrijske državne meje. »Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli ...« S temi besedami je škof Anton Martin Slomšek nagovoril zbrane med slovesno sveto mašo ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859. Tako je združil največji del slovenskega ljudstva na tem območju, do tedaj razdeljenega na tri dele, v eno škofijo. To dejanje pa ni vplivalo le na »rast božjega kraljestva«, pač pa je bilo to tudi neprecenljivo delo za obstoj slovenskega jezika in naroda na Štajerskem, saj je povezalo v eno škofijo več kot 200 tisoč Slovencev. Prav zato je literarni zgodovinar dr. France Kidrič Slomška ocenil za največjega slovenskega škofa za slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom. *Posnetek je povedal zgodovinar dr. Stane Granda. Že nekaj dni po prenosu škofijskega sedeža je bilo v Mariboru ustanovljeno bogoslovje in z njim teološka šola – prva visokošolska ustanova v mestu. Teolog in zgodovinar dr. Franc Kovačič, vodilna osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja, je v delu Zgodovina Lavantinske škofije med drugim zapisal: "Ako so tedaj štajerski Slovenci dobili svojo škofijo, je bil to le čin krščanske pravičnosti, saj se vsem narodom dajejo lastne škofije, v prosvetnem oziru pa je bil to mejnik nove dobe.« 4. september – obletnica prenosa škofijskega sedeža – je zato tudi eden izmed štirih spominskih dni mesta Maribora.
Leta 1938 je bil v Kamniku veliki narodni tabor Jugoslovanske strokovne zveze. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo kamniškemu rojaku in borcu za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru, na pročelju njegove rojstne hiše na Šutni. Na taboru so prebrali tudi Kamniško izjavo, v kateri so na pobudo Jugoslovanske strokovne zveze konec julija tistega leta »člani Kmečko-delavskega gibanja, Krščanskih socialistov in Delavskega gibanja izpostavili program z nalogami: rešiti težko socialno vprašanje, ki je v našem narodu nerešeno in zaradi katerega se naše ljudstvo tvarno in duhovno pogublja; rešiti vprašanje gospodarskega obstanka slovenskega naroda, ki je danes na poti k obubožanju, medtem ko njegove življenjske sile vedno huje izrablja tuji veliki kapital; rešiti vprašanje slovenske narodne kulture, jo obvarovati pred popolnim zastojem ter jo dvigniti na raven omikanih evropskih narodov; zagotoviti našemu narodu enakopravnost z drugimi narodi; ustvariti vse pogoje za močno državno skupnost Slovencev z južnoslovanskimi narodi in tej državni skupnosti priboriti moč, ugled in življenjsko silo«. Žal volitve leta 1938 uresničitve teh zahtev in pričakovanj niso prinesle.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov