Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov