Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Etbin Henrik Costa in konservativna trojica staroslovencev, začetki vzgojnih posvetovalnic, inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument, dogovor o umiku JLA iz Slovenije

Politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa je veliko energije, dela, ugleda in denarja namenil prizadevanjem za graditev železnic, za prvo občno zavarovalno banko Slovenije ter za to, da bi imela Slovenska matica svojo lastno tiskarno. Bil je doktor filozofije in prava. Preden se je odločil za politiko, je imel nekaj časa odvetniško pisarno v Ljubljani. Skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je pravzaprav vodila vso slovensko uradno politiko, upoštevala pa jo je tudi nemška stran. Nekaj časa je bil poslanec deželnega in državnega zbora, leta 1864 pa je postal tudi ljubljanski župan, vendar so ga zaradi političnih razlogov odstavili. Etbin Henrik Costa se je rodil leta 1832 v Novem mestu.

Pedagoška svetovalka in pisateljica Helena Puhar je po maturi na učiteljišču leta 1941 v Mariboru poučevala v Beli krajini in se tam pridružila partizanom. Nekaj časa je bila brigadna bolničarka, nato pa so jo poklicali v glavni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze. Po drugi svetovni vojni je bila urednica revije Naša žena, leta 1955 pa je pomagala ustanoviti Vzgojno posvetovalnico, poznejši Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Napisala je veliko prispevkov in knjig o odnosih med starši in otroki ter o vzgojnih težavah in stiskah in s številnimi predavanji nastopala na radiu in televiziji. Uveljavila se je kot zagovornica do otrok prijazne vzgoje, temelječe na individualnem delu, in pobudnica širjenja spolne vzgoje med šolarji. Leta 1958 je dobila Žagarjevo nagrado. Helena Puhar se je rodila leta 1920 v Kranju.

Umetnostna zgodovinarka Špelca Čopič je študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato tri leta nadaljevala študij na Inštitutu za umetnost in arheologijo v Parizu in leta 1977 v Ljubljani doktorirala. Kot kustosinja v Narodni galeriji v Ljubljani je izoblikovala najpomembnejši galerijski dokument – inventarno knjigo po zgledu pariškega Louvra. Pozneje je bila predavateljica in redna profesorica za umetnostno zgodovino na akademiji za likovno umetnost. Njena dela veljajo za ključna za raziskovanje slovenske likovne umetnosti. Med njenimi osrednjimi knjigami so »Slovensko slikarstvo« iz leta 1966, »Ljubljansko kiparstvo na prostem«, ki ga je leta 1991 izdala skupaj s sodelavci, in »Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja«, ki je izšla leta 2000. *Posnetek Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in prva prejemnica stanovske nagrade Izidorja Cankarja Špelca Čopič se je rodila leta 1922 v Pišecah.

Pred 30-imi leti sta delegaciji Slovenije in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije. V skladu z dogovorom bi moral preostanek oboroženih sil socialistične Jugoslavije zapustiti slovensko ozemlje najpozneje do 25. oktobra 1991. Sporazum je obravnaval predvsem umik vojakov, medtem ko je bilo za del vojaške tehnike določeno, da bo do delitvene bilance ostala v Sloveniji.