Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor * Odprtje gorenjske železniške proge * Umetnostni zgodovinar v Krakovu * Mojster prodorne satire

Leta 1870 je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.

Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Vojeslav Mole je študiral v Krakovu, Rimu in na Dunaju. Po končanem študiju je bil asistent v deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu, kjer je med drugim obdelal arhivsko gradivo za šibeniško katedralo. Po petletnem predavateljskem obdobju na ljubljanski univerzi sta se z ženo preselila na Poljsko, kjer je prevzel na novo ustanovljeno katedro za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po nacističnem napadu na Poljsko se je umaknil v Lvov, kmalu zatem pa v Ljubljano, kjer je prevzel katedro za bizantologijo. Po vojni se je vrnil na Poljsko ter leta 1950 prevzel vodstvo Umetnostnozgodovinskega inštituta Jagelonske univerze in katedro za srednjeveško književnost. Vojeslav Mole se je rodil leta 1886 v Kanalu ob Soči.

Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.

V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte: Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. *Posnetek. Je povedal Ivan Grobelnik. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 101 leto.