Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Zlatan Vauda (1923-2010) in prva otroška opera pri nas * Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku * Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti * Učitelj in mladinski pisatelj
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihael Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.
V Kranju se je leta 1898 rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Ko je bil star štiri leta, se je s starši preselil v Celje in tam dokončal deško ljudsko šolo, slovensko nižjo gimnazijo in nemško višjo gimnazijo. Potem se je vpisal na zagrebško pravno fakulteto, vendar mu gmotne razmere niso dovoljevale študija, zato je v Ljubljani opravil dodatno maturo za učitelja, saj ga je učiteljski poklic zelo mikal. Učiteljeval je v Preboldu in Celju. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu Savinja. Glasilo je urejal Rudolf Maister - Vojanov, takrat stotnik v Celju. Pozneje se je lotil drugih literarnih zvrsti, izdal je mladinsko povest Juretovo potovanje in še kaj, komedijo Mokrodolci in pesniško zbirko Iz ječe in pregnanstva. V njej objavljene pesmi so nastale med njegovim izgnanstvom med drugo svetovno vojno v Srbiji. Na to obdobje njegovega življenja se nanaša tudi zgodovinsko dokumentarno delo Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941 do 1945. Največ uspeha pa je doživel s svojo dramatizacijo Desetnice Alenčice.
Leta 1923 se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti pri Mariboru – rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelineku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. *Posnetek Je povedala Marija Vauda, skladateljeva hči. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Zlatan Vauda (1923-2010) in prva otroška opera pri nas * Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku * Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti * Učitelj in mladinski pisatelj
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihael Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.
V Kranju se je leta 1898 rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Ko je bil star štiri leta, se je s starši preselil v Celje in tam dokončal deško ljudsko šolo, slovensko nižjo gimnazijo in nemško višjo gimnazijo. Potem se je vpisal na zagrebško pravno fakulteto, vendar mu gmotne razmere niso dovoljevale študija, zato je v Ljubljani opravil dodatno maturo za učitelja, saj ga je učiteljski poklic zelo mikal. Učiteljeval je v Preboldu in Celju. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu Savinja. Glasilo je urejal Rudolf Maister - Vojanov, takrat stotnik v Celju. Pozneje se je lotil drugih literarnih zvrsti, izdal je mladinsko povest Juretovo potovanje in še kaj, komedijo Mokrodolci in pesniško zbirko Iz ječe in pregnanstva. V njej objavljene pesmi so nastale med njegovim izgnanstvom med drugo svetovno vojno v Srbiji. Na to obdobje njegovega življenja se nanaša tudi zgodovinsko dokumentarno delo Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941 do 1945. Največ uspeha pa je doživel s svojo dramatizacijo Desetnice Alenčice.
Leta 1923 se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti pri Mariboru – rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelineku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. *Posnetek Je povedala Marija Vauda, skladateljeva hči. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov