Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec * Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja * Naj v vojaških enotah na Slovenskem tudi po vojni ostane slovenski poveljniški jezik * Raziskovalka ljudske glasbe

Fidelis Terpinc velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za kôce in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno. Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je odprl še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.

Jaka Avšič je šel leta 1918 s srbskimi prostovoljci na solunsko fronto in nato še na balkansko. Konec I. svetovne vojne je dočakal s činom poročnika. Pozneje je v Zagrebu študiral pravo, a se je zaradi težavnih gmotnih razmer odločil vrniti v vojsko. S činom polkovnika je dočakal začetek II. svetovne vojne in prišel v nemško ujetništvo. Od tam je pobegnil in se vrnil v Ljubljano ter se pridružil Osvobodilni fronti. S tem se je odrekel Mihajlovićevemu imenovanju za poveljnika jugoslovanske vojske v Sloveniji. Spomladi 1942 je odšel v partizane in postal član in pozneje namestnik poveljnika glavnega štaba slovenske partizanske vojske. 1. maja 1943 je s Titovim imenovanjem postal njen prvi general. Jeseni istega leta je vodil slovensko delegacijo na II. zasedanje Avnoja. Željo, da bi Slovenija tudi po vojni imela svojo vojsko, v kateri bi se poveljevalo in učilo v slovenščini, je general Jaka Avšič sporočil Titu. Ta je pritrdil, a je že med vojno na to pozabil. Avšič ga je vse do srede sedemdesetih let na to neuspešno opominjal. Po vojni je bil med drugim šef jugoslovanske vojaške misije v Berlinu in nato v letih 1952 in 1953 predsednik skupščine mesta Ljubljana. V tem času je bil pobudnik zgraditve hipodroma v Stožicah, predsednik ljubljanskega konjeniškega kluba in soustanovitelj ter častni član Konjeniške zveze Slovenije. Rodil se je leta 1896 v Ljubljani.

V Trstu se je 24. aprila 1906 rodil etnolog, romanist in lutkar Niko Kuret. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in etnologije. Najprej je bil srednješolski učitelj, potem pa je delal na narodopisnem inštitutu pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sistematično in analitično prikazal ljudsko gledališče in ziljsko štehvanje. Posebej moramo omeniti njegovo Praznično leto Slovencev, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Bil je med začetniki slovenskega lutkarstva, v Kranju je ustanovil prvi oder ročnih lutk, pozneje pa je s svojo lutkarsko Pavlihovo druščino uveljavil stalnega junaka, burkeža Pavliho. *Posnetek Niko Kuret, tudi eden najpomembnejših predvojnih urednikov Radia Ljubljana, je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Etnomuzikologinja Zmaga Kumer je leta 1948 diplomirala iz slavistike, nekaj let pozneje še iz glasbenega narodopisja, leta 1955 pa je doktorirala z disertacijo »Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi«. Zaposlena je bila na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na akademiji za glasbo in na filozofski fakulteti je predavala etnomuzikologijo ter bila gostujoča profesorica v Innsbrucku, Münchnu in Sarajevu. Še posebno je raziskovala ljudsko glasbo. Izdelala je klasifikacijo slovenskih balad, raziskovala oblikovne zakonitosti in slog izražanja v ljudski pesmi ter obdelala slovenska ljudska glasbila in godčevstvo. Slovensko ljudsko pesem je popularizirala doma in v tujini, za radijske postaje v Ljubljani, Sarajevu in Trstu pa je pripravila več kot 300 oddaj o slovenski ljudski pesmi. Objavila je 37 knjig ter več kot 400 razprav, študij in člankov za domače in tuje znanstvene ter strokovne revije. Za življenjsko delo je prejela Zoisovo nagrado, stroka se ji je oddolžila z Murkovim priznanjem, dobila pa je tudi Herderjevo in Steletovo nagrado ter postala častna članica Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Zmaga Kumer se je rodila leta 1924 v Ribnici na Dolenjskem.