Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Bajke in povesti o Gorjancih« * Katoliški škof in eden vodilnih politikov * Organizator mednarodnih šahovskih tekmovanj * Pozornost urbani arhitekturi
Pripovednik Janez Trdina je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, zemljepis in klasično filologijo pa je študiral na Dunaju. Sprva je služboval v Varaždinu in na Reki, pozneje pa v Novem mestu. Najprej je objavil »Narodne pripovedke iz Bistriške doline« in tako začel močneje uveljavljati folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi. Vrh tega je dosegel z »Bajkami in povestmi o Gorjancih«. Leta 1850 je objavil razpravo »Pretres slovenskih pesnikov«; po Čopovem je bil to prvi pomembnejši kritični spis o slovenski književnosti. V Trdinovem pisanju je opaziti prepletanje romantičnega nagnjenja do ljudske fantastike in kritičnega realističnega obravnavanja človeških slabosti ter družbenopolitičnih razmer. V razvoju slovenske literature 19. stoletja je Janez Trdina izjemen, za nekatere celo anahronističen pojav, saj je pri pisanju uporabljal prvine razsvetljenstva in predromantike. Rodil se je leta 1830 v Mengšu.
Škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštinu na Dunaju. Februarja 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je tudi eden najpomembnejših slovenskih politikov svoje dobe, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930. Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke, a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.
Novinar in šahovski organizator Ljuban Jakše je od leta 1931 študiral na ljubljanski pravni fakulteti in delal v Akademskem društvu Triglav. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, nato pa poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po osvoboditvi je bil dopisnik Tanjuga v Švici in Italiji, nato pa je delal pri zvezni in republiški vladi. Leta 1949 je postal predsednik Šahovske zveze Jugoslavije in odigral pomembno vlogo pri organizaciji prve povojne šahovske oimpijade leta 1950 v Dubrovniku. Enajst let je vodil tudi slovensko šahovsko zvezo. Njegova velika zasluga je, da sta bili v Sloveniji dve veliki mednarodni šahovski tekmovanji: medconski turnir v Portorožu in polovica kandidatskega turnirja na Bledu. Ljuban Jakše je bil tudi vrsto let delegat Jugoslavije v mednarodni šahovski zvezi. Novinar in šahist Ljuban Jakše se je rodil pred 110 leti (1912) na Vranskem.
Arhitekt Miloš Bonča je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, leta 1987 tudi Prešernovo nagrado in tedaj je med drugim povedal. *Posnetek Miloš Bonča se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Bajke in povesti o Gorjancih« * Katoliški škof in eden vodilnih politikov * Organizator mednarodnih šahovskih tekmovanj * Pozornost urbani arhitekturi
Pripovednik Janez Trdina je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, zemljepis in klasično filologijo pa je študiral na Dunaju. Sprva je služboval v Varaždinu in na Reki, pozneje pa v Novem mestu. Najprej je objavil »Narodne pripovedke iz Bistriške doline« in tako začel močneje uveljavljati folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi. Vrh tega je dosegel z »Bajkami in povestmi o Gorjancih«. Leta 1850 je objavil razpravo »Pretres slovenskih pesnikov«; po Čopovem je bil to prvi pomembnejši kritični spis o slovenski književnosti. V Trdinovem pisanju je opaziti prepletanje romantičnega nagnjenja do ljudske fantastike in kritičnega realističnega obravnavanja človeških slabosti ter družbenopolitičnih razmer. V razvoju slovenske literature 19. stoletja je Janez Trdina izjemen, za nekatere celo anahronističen pojav, saj je pri pisanju uporabljal prvine razsvetljenstva in predromantike. Rodil se je leta 1830 v Mengšu.
Škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštinu na Dunaju. Februarja 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je tudi eden najpomembnejših slovenskih politikov svoje dobe, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930. Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke, a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.
Novinar in šahovski organizator Ljuban Jakše je od leta 1931 študiral na ljubljanski pravni fakulteti in delal v Akademskem društvu Triglav. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, nato pa poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po osvoboditvi je bil dopisnik Tanjuga v Švici in Italiji, nato pa je delal pri zvezni in republiški vladi. Leta 1949 je postal predsednik Šahovske zveze Jugoslavije in odigral pomembno vlogo pri organizaciji prve povojne šahovske oimpijade leta 1950 v Dubrovniku. Enajst let je vodil tudi slovensko šahovsko zvezo. Njegova velika zasluga je, da sta bili v Sloveniji dve veliki mednarodni šahovski tekmovanji: medconski turnir v Portorožu in polovica kandidatskega turnirja na Bledu. Ljuban Jakše je bil tudi vrsto let delegat Jugoslavije v mednarodni šahovski zvezi. Novinar in šahist Ljuban Jakše se je rodil pred 110 leti (1912) na Vranskem.
Arhitekt Miloš Bonča je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, leta 1987 tudi Prešernovo nagrado in tedaj je med drugim povedal. *Posnetek Miloš Bonča se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov