Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov