Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Neveljaven email naslov