Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto
Tretji žalostni transport iz Celja
Prva Slovenka in trinajsta ženska na strehi sveta
Strokovnjak carinske službe Just Piščanec je po gimnaziji v Trstu postal carinski pripravnik in pozneje kontrolor v Gorici. Ob vzpostavitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov je kot vodja glavnega carinskega urada v Ljubljani vpeljal slovensko carinsko uradovanje in potem v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev organiziral carinsko službo in finančno stražo. Strokovnost mu je omogočila, da je postal glavni državni revizor generalne direkcije carin v Beogradu, ki je slovel kot oster nasprotnik precej razrasle korupcije v carinskem sektorju. Just Piščanec se je rodil leta 1865 v kraju Piščanci pod Opčinami pri Trstu.
Gledališki igralec Maks Bajc je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. *Posnetek Tako je Maks Bajc prebral odlomek iz radijske igre Matjaža Kmecla: Samota velikega teatra. Rodil se je leta 1919 v Ljubljani.
Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9.000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra pred 80-imi leti (1942) iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.
Danes praznujemo dve okrogli obletnici slovenskih dosežkov, povezanih z najvišjo goro sveta. Leta 1990 sta na »streho sveta« stopila Marija in Andrej Štremfelj. S tem sta postala prvi zakonski par, ki je osvojil Mount Everest. Za Andreja Štremflja je bil to že drugi vzpon na najvišjo goro, prvič se je nanjo povzpel leta 1979, ko sta bila z Nejcem Zaplotnikom prva Slovenca na vrhu najvišje gore sveta. Marija Štremfelj se je tedaj prvič povzpela na himalajskega očaka in postala 13. ženska na svetu, ki ji je uspel ta podvig. Prav tako je bila šele tretja Evropejka in je še danes edina Slovenka s tem dosežkom. Točno deset let za njima se je na vrh Mount Everesta povzpel tudi Davo Karničar, bil je prvi, ki se je potem z vrha spustil na smučeh. Njegov spust je trajal približno pet ur. To pa ni bil njegov prvi smučarski spust s kakega osemtisočaka, že pet let prej sta z bratom Drejcem kot prva smučala z Anapurne. V naslednjih šestih letih se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih celin.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov