Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini
Pravnik po poklicu, skladatelj po duši
Prva povojna slovenska gledališka predstava v Trstu
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do leta 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Leta 1868 se je v Planini pri Postojni rodil pravnik in skladatelj Oskar Dev. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru; tam je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Leta 1919 je ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja.
Zložil je več skladb za moške in mešane zbore in samospevov s spremljavo klavirja. Slišali bomo odlomek ljudske pesmi Drumelca, Priredbo Oskarja Deva je leta 1977 zapel Oktet Gallus. *Posnetek Oskar Dev je zbral in harmoniziral veliko narodnih pesmi, med njimi več kot 400 koroških.
Po tistem, ko so fašisti julija leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu, je za četrt stoletja ugasnilo tudi slovensko gledališko snovanje iz Trsta. 2. decembra 1945 je bila v osvobojenem Trstu, v gledališču Fenice, prva premiera, ki je na novo utemeljila slovensko gledališče. Uprizorili so kolektivno dramo v osmih slikah Jernejeva pravica po povesti Ivana Cankarja in v režiji Ferda Delaka. V prvih dveh desetletjih delovanja je na različnih prizoriščih zaživelo 169 samostojnih predstav. Šele 5. decembra 1964 so z odprtjem kulturnega doma v Petronijevi ulici tržaški Slovenci znova dobili svoj prostor za kulturno ustvarjanje.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra; to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Številne skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške. Še to: na dan odprtja se je z modrim vlakom v Koper pripeljal tudi predsednik države Josip Broz Tito in ob pogledu na luko izrekel misel, ki so si jo nekateri v Kopru zapomnili. V slovenščini se je glasila: »No, ni ravno Hamburg, ampak bo ….«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini
Pravnik po poklicu, skladatelj po duši
Prva povojna slovenska gledališka predstava v Trstu
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do leta 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Leta 1868 se je v Planini pri Postojni rodil pravnik in skladatelj Oskar Dev. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru; tam je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Leta 1919 je ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja.
Zložil je več skladb za moške in mešane zbore in samospevov s spremljavo klavirja. Slišali bomo odlomek ljudske pesmi Drumelca, Priredbo Oskarja Deva je leta 1977 zapel Oktet Gallus. *Posnetek Oskar Dev je zbral in harmoniziral veliko narodnih pesmi, med njimi več kot 400 koroških.
Po tistem, ko so fašisti julija leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu, je za četrt stoletja ugasnilo tudi slovensko gledališko snovanje iz Trsta. 2. decembra 1945 je bila v osvobojenem Trstu, v gledališču Fenice, prva premiera, ki je na novo utemeljila slovensko gledališče. Uprizorili so kolektivno dramo v osmih slikah Jernejeva pravica po povesti Ivana Cankarja in v režiji Ferda Delaka. V prvih dveh desetletjih delovanja je na različnih prizoriščih zaživelo 169 samostojnih predstav. Šele 5. decembra 1964 so z odprtjem kulturnega doma v Petronijevi ulici tržaški Slovenci znova dobili svoj prostor za kulturno ustvarjanje.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra; to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Številne skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške. Še to: na dan odprtja se je z modrim vlakom v Koper pripeljal tudi predsednik države Josip Broz Tito in ob pogledu na luko izrekel misel, ki so si jo nekateri v Kopru zapomnili. V slovenščini se je glasila: »No, ni ravno Hamburg, ampak bo ….«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov