Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli
Ustvarjalka tolminskega muzeja
Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja
Prispevek k raziskovanju vesolja
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.
Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.
Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli
Ustvarjalka tolminskega muzeja
Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja
Prispevek k raziskovanju vesolja
11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil dramatik, pesnik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz njega in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka. Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je ustvaril prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
Muzealka Marija Rutar je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnanstvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila leta 1903 v Tolminu.
Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Najprej je odšel v Argentino, po dveh letih pa se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri tamkajšnji Glasbeni matici; vodil je tudi več pevskih zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let tržaški komorni zbor. Skladal je simfonično, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi nadvse priljubljeni Polka je ukazana in Bratci veseli vsi. Njegova dejavnost na cerkvenem področju se je razmahnila po drugem vatikanskem koncilu, ki je uvedel v bogoslužje narodne jezike. Napisal je več maš, iz njegovega srca so privrele melodije številnih cerkvenih pesmi, med katerimi so se ljudem priljubile zlasti božične, na primer Bila je noč in Zvezde gorijo. Vrsto let je prepeval tudi v pravoslavnem zboru v Trstu in ga nekaj časa tudi vodil. Zanj je napisal skladbo – molitev Otče naš. Njegove zborovske priredbe starih ljudskih cerkvenih pesmi so leta 1974 izšle v zbirki Ljudske nabožne pesmi. V njej je zbranih 43 napevov z vsega slovenskega prostora. Ubald Vrabec se je rodil leta 1905 v Trstu, tam je veljal tudi za osrednjo osebnost tamkajšnjega glasbenega življenja.
Elektronik in fizik Anton Mavretič je po študiju v Ljubljani leta 1957 nadaljeval izobraževanje na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se pozneje zaposlil pri centru za raziskave vesolja slovitega Massachusetts Institute of Technology (MIT). Pozneje je služboval še na Harvardu in nato poldrugo desetletje še na univerzi Boston kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme in s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. S temi plovili oziroma instrumenti so bili zbrani podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. *Posnetek Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Vsako leto je povabil več slovenskih študentov elektrotehnike na poletno šolo v Boston. Leta 2015 je za svoje znanstveno delo in zasluge prejel državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije. Anton Mavretič, tudi dolgoletni član Svetovnega slovenskega kongresa, dopisni član SAZU in častni občan Metlike, se je rodil leta 1934 na Bóldražu v Beli krajini.
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Neveljaven email naslov