Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Projektant klavž na Idrijci
Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije
Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa tudi reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil državno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je leta 1709 v Idriji.
Leta 1806 se je pri Gospe Sveti na Koroškem rodil zdravnik in botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch. Med drugim je služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem. Bil je profesor na univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v puščavi Namib odkril nenavadno rastlino ‒ zdaj se imenuje velbičevka. Welwitschia mirabilis je prastara rastlina (pravijo ji tudi "živi fosil"); dandanes raste na majhnem območju v puščavi Namib ob obali Atlantskega oceana v Namibiji in južni Angoli. Popolnoma se je prilagodila na ekstremne razmere v puščavi in sploh ni odvisna od padavin. Z dolgo, ravno korenino zbira podzemeljsko vlago, s številnimi stranskimi koreninicami pa vsrkava mokroto, ki ponoči polzi z listov. Včasih doseže tudi do dva metra višine. Velbičevka ne raste nikjer drugje na svetu. Upodobljena je tudi v grbu Namibije.
Pred 150-imi leti se je v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah rodil poznejši župan Gradca Vincenc Muhič. Po poklicu je bil pek, njegov politični vzpon pa se je začel v sindikalnem gibanju v okviru Socialdemokratske stranke. Že leta 1904 je bil izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil najprej član začasnega, nato konstitutivnega državnega zbora Republike Nemške Avstrije, 14. junija 1919 pa je bil prvič in nato še trikrat izvoljen za graškega župana. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo z njega odstranil Dollfusov režim. Muhič se je izkazal, ko je po dunajskem vzoru v Gradcu z velikimi napori reševal stanovanjsko stisko. Iz tistega obdobja je znan njegov stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Muhič je ohranil stike z domačim okoljem; avgusta 1927 je na graškem kolodvoru osebno sprejel zbor mariborskih pekov in približno 500 gostov iz Maribora ter se udeležil koncerta slovenskih pesmi. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec Albin Kjuder je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani; tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Barkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je "tomajsko farno knjižnico", po njegovi zaslugi je postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig. V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig "Mohorjeve založbe". Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodnoprebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil pred 130-imi leti (1893.) v Dutovljah.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Projektant klavž na Idrijci
Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije
Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa tudi reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil državno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je leta 1709 v Idriji.
Leta 1806 se je pri Gospe Sveti na Koroškem rodil zdravnik in botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch. Med drugim je služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem. Bil je profesor na univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v puščavi Namib odkril nenavadno rastlino ‒ zdaj se imenuje velbičevka. Welwitschia mirabilis je prastara rastlina (pravijo ji tudi "živi fosil"); dandanes raste na majhnem območju v puščavi Namib ob obali Atlantskega oceana v Namibiji in južni Angoli. Popolnoma se je prilagodila na ekstremne razmere v puščavi in sploh ni odvisna od padavin. Z dolgo, ravno korenino zbira podzemeljsko vlago, s številnimi stranskimi koreninicami pa vsrkava mokroto, ki ponoči polzi z listov. Včasih doseže tudi do dva metra višine. Velbičevka ne raste nikjer drugje na svetu. Upodobljena je tudi v grbu Namibije.
Pred 150-imi leti se je v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah rodil poznejši župan Gradca Vincenc Muhič. Po poklicu je bil pek, njegov politični vzpon pa se je začel v sindikalnem gibanju v okviru Socialdemokratske stranke. Že leta 1904 je bil izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni je bil najprej član začasnega, nato konstitutivnega državnega zbora Republike Nemške Avstrije, 14. junija 1919 pa je bil prvič in nato še trikrat izvoljen za graškega župana. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo z njega odstranil Dollfusov režim. Muhič se je izkazal, ko je po dunajskem vzoru v Gradcu z velikimi napori reševal stanovanjsko stisko. Iz tistega obdobja je znan njegov stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Muhič je ohranil stike z domačim okoljem; avgusta 1927 je na graškem kolodvoru osebno sprejel zbor mariborskih pekov in približno 500 gostov iz Maribora ter se udeležil koncerta slovenskih pesmi. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec Albin Kjuder je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani; tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Barkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je "tomajsko farno knjižnico", po njegovi zaslugi je postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig. V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig "Mohorjeve založbe". Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodnoprebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil pred 130-imi leti (1893.) v Dutovljah.
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov