Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko

Duhovnik Ferdinand Potokar je po gimnaziji stopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1938 ga je mariborski škof. dr. Ivan Jožef Tomažič nastavil za rednega veroučitelja na mariborski realni gimnaziji. Po nacistični okupaciji je Ferdinand Potokar prevzel službo škofovega tajnika in hkrati opravljal duhovniško delo po mariborskih župnijah, saj so nacisti pozaprli oz. izgnali večino slovenskih duhovnikov. Številni njegovi veroučenci so postali prvi partizani na Pohorju,  zato jim je Potokar po skrivnih poteh začel pošiljati sanitetni material, zdravila, cigarete in druge potrebščine. Zaradi izdajstva ga je Gestapo ob koncu leta 1941 prvič aretiral. Odtlej so ga nadzorovali in drugič zaprli oktobra 1942. Z nečloveškim mučenjem v celjskem zaporu Stari pisker so želeli izvedeti imena tistih partizanov, ki jih je podpiral. Nikogar ni izdal, zaradi posledic trpinčenja je novembra 1942 umrl v celjskem zaporu. Ferdinand Potokar se je rodil zadnji dan avgusta leta 1911 v Sveti Jedrti (danes Sedrž) nad Laškim.

Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov -  Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.

Glasbena  pedagoginja  in  organistka Mirjam Tozon je pri profesorju Matiju Tomcu na konservatoriju Glasbene matice študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra  v Ljubljani, kjer  je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno. Slišali bomo odlomek pesmi Odmev srca za katero je napisala besedilo, glasba Damjan Tozon, aranžma Milan Mihelič. Ob spremljavi jo je leta 1975 zapela Elda Viler. *Posnetek  Glasbena  pedagoginja  in  organistka Mirjam Tozon se je rodila pred 110 leti ( 1913) v Ljubljani.

Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 84 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta doma pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je na slovesnosti leta 2014 povedal Raphov sin Niel Churches. *Posnetek   Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.