Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

28. aprila pred 60 leti (1964) je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna.

Najspornejši so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva, v katerem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda, ki so jo hoteli prvič ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori, aprila naslednje leto pa so ukinili tudi revijo Beseda.

Perspektive in intelektualno vrenje okoli njih so poleg tega, da je pomenilo svež intelektualni preboj, ki se ni želel podrediti partijskemu vplivu in nadzoru – pomembno vplivali na demokratizacijo razmer pri nas, saj je z odzivom javnosti v slovensko politično življenje vpeljalo nov dejavnik – civilno družbo, kar se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.