Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
Če se resneje ukvarjate s športom, morate poskrbeti za dovolj energije in svoji prehrani dodati predvsem več soli
V tednu pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji, 23. Ljubljanskim maratonom, smo v rubriki Veste, kaj jeste, pod drobnogled vzeli prehrano rekreativnih športnikov. Tudi zanje velja, da je v osnovi potrebno upoštevati priporočila o zdravem prehranjevanju, a potrebnih je tudi nekaj prilagoditev, predvsem povezanih z vnašanjem soli v telo, pravi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., strokovnjakinje za klinično in športno prehrano z Onkološkega inštituta Ljubljana:
“Kadarkoli tečemo ali kolesarimo malo dlje, so temperature ali vlaga visoke, če je hud mraz, moramo poskrbeti, da poleg vode v telo vnesemo zadostno količino mineralov, predvsem soli. Kar pa ni enako kot priporočila za zdravo prehrano, kjer naj bi sol omejevali.”
Najlažje bomo dodatno sol v telo vnesli s športnimi pijačami, ki so zaradi vsebnosti sladkorja lahko tudi vir energije. “Ko se rekreiramo, tega ne smemo delati na prazno. Po koncu treninga pa ne smemo stradati,” opozarja dr. Rotovnik Kozjek, ki post po treningu opisuje kot “čudovit način, da se nam po nekaj časa ne da več rekreirati”.
“Tako kot je potrebno pred preizkušnjo oz. tekmo graditi optimalno vadbo, je potrebno zgraditi tudi prehransko strategijo,” pravi strokovnjakinja. V primeru maratona dan pred tekom priporoča lahko hrano, ki naj je ne bo preveč. Zjutraj prav tako jejmo lahko hrano. Zajtrk naj vsebuje pretežno ogljikove hidrate, prav nam bo prišla tudi dodatna tekočina:
“Je pa energijo potrebno začeti nadomeščati že takoj na začetku, ker nam jo bo sicer na takšni razdalji prehitro zmanjkalo.”
Ob koncu dr. Rotovnik Kozjek poudarja, da moramo s hrano vseeno imeti tudi veselje. Po tekmi ali dobrem treningu si lahko privoščimo tudi tisto, kar imamo zelo radi, pa ni ravno najbolj zdravo ali katero od t. i. energijskih bomb: “Tako bo veselje dvojno – ker smo dobro vadili in ker smo pojedli nekaj, kar nam je v veselje.”
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
Če se resneje ukvarjate s športom, morate poskrbeti za dovolj energije in svoji prehrani dodati predvsem več soli
V tednu pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji, 23. Ljubljanskim maratonom, smo v rubriki Veste, kaj jeste, pod drobnogled vzeli prehrano rekreativnih športnikov. Tudi zanje velja, da je v osnovi potrebno upoštevati priporočila o zdravem prehranjevanju, a potrebnih je tudi nekaj prilagoditev, predvsem povezanih z vnašanjem soli v telo, pravi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., strokovnjakinje za klinično in športno prehrano z Onkološkega inštituta Ljubljana:
“Kadarkoli tečemo ali kolesarimo malo dlje, so temperature ali vlaga visoke, če je hud mraz, moramo poskrbeti, da poleg vode v telo vnesemo zadostno količino mineralov, predvsem soli. Kar pa ni enako kot priporočila za zdravo prehrano, kjer naj bi sol omejevali.”
Najlažje bomo dodatno sol v telo vnesli s športnimi pijačami, ki so zaradi vsebnosti sladkorja lahko tudi vir energije. “Ko se rekreiramo, tega ne smemo delati na prazno. Po koncu treninga pa ne smemo stradati,” opozarja dr. Rotovnik Kozjek, ki post po treningu opisuje kot “čudovit način, da se nam po nekaj časa ne da več rekreirati”.
“Tako kot je potrebno pred preizkušnjo oz. tekmo graditi optimalno vadbo, je potrebno zgraditi tudi prehransko strategijo,” pravi strokovnjakinja. V primeru maratona dan pred tekom priporoča lahko hrano, ki naj je ne bo preveč. Zjutraj prav tako jejmo lahko hrano. Zajtrk naj vsebuje pretežno ogljikove hidrate, prav nam bo prišla tudi dodatna tekočina:
“Je pa energijo potrebno začeti nadomeščati že takoj na začetku, ker nam jo bo sicer na takšni razdalji prehitro zmanjkalo.”
Ob koncu dr. Rotovnik Kozjek poudarja, da moramo s hrano vseeno imeti tudi veselje. Po tekmi ali dobrem treningu si lahko privoščimo tudi tisto, kar imamo zelo radi, pa ni ravno najbolj zdravo ali katero od t. i. energijskih bomb: “Tako bo veselje dvojno – ker smo dobro vadili in ker smo pojedli nekaj, kar nam je v veselje.”
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov