Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro!
Tudi v zadnjih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.

Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti.
Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri.
Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.

Danski otok Bornholm leži v Baltskem morju in slovi po zlatorumenih prekajenih slanikih. Blizu belih peščenih plaž na južni obali otoka živi družina Lauwersen, ki ima v lasti eno od najstarejših prekajevalnic na otoku. V njej ne prodajajo le prekajenih slanikov, ampak tudi različne ribje solate, ki jih babica Kisser vsako jutro sveže pripravi po starem skrivnem družinskem receptu. Oče Jesper uživa v ribolovu in sam ulovi slanike, losose in polenovke, ki jih pozneje dimi. Pri tem mu pridno pomaga desetletni sin Magnus. Mama Kristina pa z malo Almo pripravlja sladico, za katero na bližnjih sipinah nabereta šipek. Dedek Jesper prav tako pomaga v domačem turističnem podjetju. Pripravlja ocvrte slanike, na zabavi ob koncu sezone pa vešče poprime za bendžo in zapoje.

Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju.
Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam.
Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo.
V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje.
Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.
Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Sine Legibus je mogočna družinska in zgodovinska saga o dogodkih na Koroškem, ki so zaznamovali pokrajino in njene slovenske ljudi.

Osnovna vsebinska premisa so misli 105-letne Mice Olip in utrinki njene življenjske zgodbe, misli, ki dobijo glas in nas popeljejo na dvojezično južno Koroško in v leto 1976. Na zahtevo avstrijske zvezne vlade se po vsej Avstriji izvede tako imenovano ugotavljanje manjšin, ki naj bi bilo podlaga za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Slovenska narodna skupnost na Koroškem se odloči za bojkot preštevanja. V majhni gorski vasici Sele se štirje fantje odločijo za »akcijo« posebne vrste, ugrabitev volilne skrinje.
Dokumentarni film Sine Legibus je bil prikazan na številnih filmskih festivalih in nagrajen na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru leta 2018. Scenarij in režija: Milena Olip