Sunit je ekipa šestih zagnanih študentov, ki so se neugodnemu gospodarskemu položaju v Sloveniji in majhnim količinam lastnega denarja navkljub z inovativno idejo podali na samostojno podjetniško pot. In kot je razvidno iz uvoda, kriza in strah zanje nista izgovor, saj svoje priložnosti že na začetku vidijo na svetovnem trgu. V državi potrebujemo več samoiniciative, ob tem pravi Gonza in mladim, če o tem razmišljajo, svetuje, naj se podajo v podjetniške vode, saj tudi oni začenjajo iz nič.
Trenutno ekipo Sunita sestavljajo študent elektrotehnike Rok Kimovec, študentka kulturologije Kaja Vrhovec, študent industrijskega oblikovanja Matjaž Poredoš, biologinja Urška Pristovšek, študentka podjetništva Katarina Jazbec, študent računalništva Aleš Kurent in študent ekonomije Tej Gonza, s katerim smo tudi opravili intervju. Vabljeni k branju.
Veliki večini v Sloveniji ste vi in preostala ekipa Sunita popolnoma neznani. Ali mi lahko malce opišete, kaj je bila vaša ideja, ki vas je uvrstila v zmagovalni krog Global StartUp Battle (GSP), in kako ste do nje sploh prišli?
Z večjim delom ekipe smo se sestali dva dni pred samim začetkom StartUp Vikenda v Ljubljani. V bistvu smo s pomočjo t. i. možganskega viharjenja prišli do takratne ideje, ki pa se je s pomočjo poslovnega modela, odziva morebitnih uporabnikov in mentorjev sproti oblikovala.
Naša ideja sistema Sunit temelji na izboljšanju spalne izkušnje uporabnika. Zasnova sloni na znanstvenih ugotovitvah, ki kažejo, da svetloba tako pred spanjem kot ob zbujanju vpliva na raven spalnega hormona melatonina, kar je privedlo do ideje simulacije sončnega zahoda in vzhoda.
To se zgodi prek senzorja, pritrjenega na rob vzmetnice, ki prepozna frekvenco gibanja človeškega telesa. V REM-fazi spanca je namreč naše telo negibno, v drugi, optimalni fazi za prebujanje, pa smo nemirni in se premikamo.
Senzor s pomočjo vgrajenega merilca pospeška zazna to premikanje in prek povezave Bluetooth odda signal sistemu Sunit. Tega sestavlja budilna komponenta z lučjo in zvočnikom, ki začne s simulacijo sončnega vzhoda. Prepoznavanje faze se dogaja znotraj vnaprej določenega intervala; če se uporabnik hoče zbuditi ob 8.00, se senzor aktivira, recimo, pol ure prej in znotraj polurnega razpona določi najboljši čas prebujanja. To po domače pomeni: nič več vstajanja z levo nogo.

Glasovanje za uvrstitev v Champions Circle GSP-ja se je končalo 6. decembra. Če se ozrete nazaj, kako ste zadovoljni z odzivom oz. s čim se ukvarjate zdaj, po koncu glasovanja?

Že sama uvrstitev v Champion's circle je bila za nas ogromnega pomena. Dva tedna dejavnega delovanja na področju promocije je prispevalo k večji prepoznavnosti ideje tako med morebitnimi uporabniki kot ključnimi partnerji. Na koncu smo med skoraj 300 tekmovalci prišli med 15 najboljših.
V dneh po tekmovanju pa smo obdelovali predvsem spletno stran in se trudili za nadaljnji razvoj svojega poslovnega modela. Trenutno iščemo prostor in sestavljamo prvo različico delujočega prototipa, ki naj bi bila dokončana do konca januarja. Pripravljamo se tudi na pomemben sestanek z morebitnim partnerjem, ki bi nam pomagal tako s finančnega kot mentorskega vidika.

Ideja je zaživela in zdaj zagotovo vsa prizadevanja vlagate v to, da bo mlado podjetje živelo naprej. Kaj je tisto, kar vam kot start-up podjetju ta trenutek po nepotrebnem jemlje največ energije?
Prazniki. :) (Vprašanja smo Teju Gonzi zastavili 30. decembra, op. a.) Naša največja težava v tem trenutku je pomanjkanje prostora, ki bi nam omogočil produktivno okolje za nadaljnje razvijanje tako samega koncepta kot prototipa.
Kako pa nameravate financirati svoje začetke in kje pri tem vidite največje prepreke? Ste razmišljali o množičnem financiranju oz. t. i. crowdfundingu?
Glede financiranja želimo, predvsem na samem začetku, delovati čim bolj po filozofiji lean-startupa. Ta uči, da se je treba naučiti čim več v čim krajšem času s čim manj denarja skozi proces izmenjujoče se izdelave prototipov in preizkušanja. Trenutno v razvoj prototipa vlagamo lastna sredstva, vendar govorim o zelo nizkem znesku. Prav tako smo deležni pozornosti in zanimanja od zunanjih deležnikov, zato smo optimistični.

V tem trenutku množično financiranje ni prva izbira. Predvsem zato, ker trenutno merimo na hotele, in ne na končne uporabnike.
Kje kot pripadnik mlade generacije podjetnikov, ki je doživela popoln razmah globalizacije, vidite svoje priložnosti in kako - oz. ali že - na svoji koži čutite pritisk tega, da tekmujete z vsem svetom?
Priložnost vidim predvsem v globalnem potencialu naše ideje. Merimo zlasti na male in srednje inovativne hotele, ki dajo velik poudarek na počutje gostov. Ideja, da se osredotočimo na segment hotelov, pa se ni zgodila po naključju, ampak smo se tega lotili sistematično. Najprej smo določili nekaj segmentov uporabnikov, ki bi jih morda zanimal naš proizvod.
Za vsak segment smo nato postavili hipoteze in nanje vezana vprašanja. V skupinah po dva smo se z vnaprej pripravljenimi intervjuji odpravili na teren in pri več različnih morebitnih končnih uporabnikih našega sistema ugotavljali, ali smo postavili pravilne domneve. Do ključnih spoznanj pa smo prišli, ko smo delali intervjuje v hotelih.
V drugem krogu intervjujev smo se zato osredotočili na ta segment, ki smo ga v naslednjem koraku z novimi vprašanji za zaposlene v hotelih in za njihove menedžerje še podrobneje proučili. Rezultati, ki smo jih s tem dobili, so nam potrdili, da je usmeritev na male in srednje velike hotele dobra odločitev.

V nasprotju z drugimi morebitnimi kupci našega izdelka so namreč hoteli hitro prepoznali njegovo dodano vrednost. Hkrati pa smo ugotovili, da lahko naši končni uporabniki izdelek neposredno preizkusijo kar med prenočitvami v hotelih. S svojimi ustvarjalnimi komentarji pa so nam pomagali tudi mentorji, ki so nam precej pomagali pri oblikovanju ideje.
Geografsko gledano, pa mislim, da lahko dodano vrednost našega izdelka najhitreje prepoznajo v skandinavskih državah (polarna noč) in v arabskem svetu, kjer je veliko poudarka na hotelirskih storitvah. Ne bojimo se mednarodnega trga, ampak ga vidimo kot priložnost za učenje in rast. Glede na to, da smo vsi v ekipi dejavni študentje, pritisk poskrbi predvsem za dobro časovno organizacijo.

Kakšne pa so trenutno vaše konkurenčne ideje? V čem se vaša ideja razlikuje od konkurence?
Konkurenca seveda obstaja, kljub temu pa na trgu do zdaj še nismo zasledili izdelka, ki bi težavo jutranjega vstajanja reševal tako celostno kot Sunit. Poleg prebujanja v optimalni fazi naš koncept s pomočjo svetlobe poskrbi za celotni spalni cikel, znotraj katerega preživimo kar tretjino življenja. Prav tako v nasprotju z drugimi neposredno nagovarjamo inovativne hotele.

Glede na to, da pripadate skupini prebivalstva, kjer se brezposelnost najbolj vztrajno širi in za katero se zadnje čase najbolj opozarja, da ne dobi svoje priložnosti - kako vidite položaj mladih v Sloveniji?
Sam se lahko delno poistovetim s Schumpeterjevo teorijo poslovnih ciklov, ki nihanje gospodarske dejavnosti pojasnjuje s podjetniško dejavnostjo. Mislim, da je dejavno mlado prebivalstvo tako v podjetniških kot kulturnih, športnih, prostovoljnih in drugih dejavnostih nujno potrebno za trajnostni razvoj družbe.
Pasivnost in konformizem "razvitih držav", omogočena s pomočjo trenutnih vrednot, precej vplivata na mlade, ki odgovornost prepogosto prelagajo na nevzdržne gospodarske razmere. To se v veliki meri dogaja tudi v Sloveniji.
Kakšne pa so do zdaj vaše izkušnje s podjetniškim okoljem pri nas? Kaj vas je najbolj frustriralo, če kaj? Kako kot ekonomist gledate na davčno okolje v Sloveniji? Se vam zdi, da boste tu kot mlado podjetje sploh lahko normalno poslovali (visoki davki, okostenela birokracija)? Ste se morda že začeli ogledovati po okolici in razmišljati, da bi podjetje preselili npr. v Avstrijo?
Za zdaj imamo dobre izkušnje z odličnim podpornim podjetniškim okoljem, konkretno imam v mislih Tehnološki park Ljubljana, kjer smo bili deležni vrhunskega mentorstva in pomoči pri razvijanju svoje podjetniške ideje.
Mediji in podjetja poročajo o nevzdržnih pogojih, vseeno pa za zdaj še ne moremo govoriti o tej tematiki iz prve roke. Davki so razmeroma visoki, še posebej v primerjavi s sosednjo Avstrijo in Italijo. Vzporedno z reformo podjetniškega okolja v Sloveniji pa je zdaj potreben tudi premik v sami miselnosti ljudi.
Kaj bi svetovali mladim, ki se tako kot vi, podajajo na samostojno podjetniško pot?
Poskusite! Mi smo začeli dobesedno iz nič, kljub začetnemu "mešanju megle" pa se nam je kmalu ponudila priložnost za bolj resno razvijanje ideje. Izgubiti nimate praktično ničesar.