Konec prejšnjega leta je na naslovnicah medijev sveta končal 'Oumuauma, prvi znani obiskovalec iz medzvezdnega prostora. A ta asteroid je "turist", ki nas je na kratko obiskal in je zdaj že na poti ven. Astronomi pa so medtem odkrili pravega prišleka, ki je pripotoval k nam iz tujega sistema in ostal za stalno. To je nekdanji eksoasteroid (514107) 2015 BZ₅₀₉, ki je v bližini Jupitra, piše v sporočilu za javnost britanske Kraljeve astronomske družbe, ki je raziskavo v svoji publikaciji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society tudi objavila.
Ni tak kot drugi
Planeti Osončja in tudi velika večina planetoidov okoli Sonca krožijo v isti smeri. 2015 BZ₅₀₉ pa ne – gre v nasprotni. Skupina znanstvenikov se je namenila ugotoviti, zakaj. "Kako je lahko asteroid v bližini Jupitra končal na takšni tirnici, je bila do zdaj velika uganka," je povedal vodja raziskave Fathi Namouni. "Če bi bil 2015 BZ₅₀₉ domorodec, potem bi moral potovati v isti smeri kot drugi planeti in asteroidi, ki so nastali iz istega oblaka prahu in plinov."

Skupina je s pomočjo naprednih računalniških simulacij poiskala mogoče pretekle orbite, vse do 4,5 milijarde let v preteklost, ko so se oblikovali planeti. Simulacije so navrgle prgišče ugotovitev: BZ₅₀₉ je bil vedno tako usmerjen, posledično ni mogel biti del izvornega protoplanetarnega diska, torej ne more biti domačin.
Kako in od kod?
"Asteroidno priseljevanje iz drugih planetarnih sistemov se zgodi, ker ima tako rekoč vsaka zvezda svoje planete in asteroide, Sonce pa je svojo pot začelo v precej nagneteni kopici," je pojasnila soavtorica Helena Morais. "Bližina teh zvezd in težnostni privlak planetov asteroide vlečejo, jemljejo in včasih tudi medsebojno ukradejo," je dodala.
Odkritje medzvezdnega priseljenca je bilo pričakovano, zgodilo bi se prej ali slej. Osončje namreč okoli središča Galaksije drvi s hitrostjo 720.000 kilometrov na uro (po Stanfordu) in neizogibno je, da se tu in tam sreča z drugimi rezidenti. A do zdaj neposrednega dokaza zanje niso imeli, odslej ga imajo, kar je v znanosti pomembno.
"Razumevanje, kdaj točno in kako se je BZ₅₀₉ naselil v Sončevem sestavu, nam lahko marsikaj pove tudi o našem praizvoru. O zvezdni porodnišnici, iz katere je prišlo Sonce. Morda pa tudi o tem, kako so v našem okolju končali osnovni kemični gradniki življenja," še piše v sporočilu za javnost.
(514107) 2015 BZ₅₀₉ je bil odkrit leta 2014 s pomočjo opazovalnice Haleakala v okviru projekta Pan-STARRS. Po podatkih Nase Sonce obkroži enkrat na 11,65 zemeljskega leta. Da je njegova orbita retrogradna, pa so že lani z objavo v Nature potrdili znanstveniki ameriške univerze Western.
Morda je bil na delu neki planet devet
Po poročanju Scientific Americana sicer obstaja še eno, a manj mogoče pojasnilo. BZ₅₀₉ bi lahko nastal v (hipotetičnem) Oortovem oblaku, ogromnem območju ledenih teles, ki je zelo daleč od Sonca. Tam bi ga zmotilo neko drugo telo, neki še neznani planet Osončja (planeta devet in deset?). Poleg že več naštetih nepotrjenih predpostavk bi v tem primeru BZ₅₀₉ videli v res posebni točki njegove zgodovine, ko se njegova orbita zdi stabilna, bo pa kaj kmalu padla v nered, trdijo avtorji raziskave.
Asteroid je planetoid, torej kepa snovi v vesolju, ki je manjša od planeta in kroži okoli Sonca. Večina asteroidov je najbrž ostanek iz časa nastajanja Osončja, ki se mu ni uspelo zlepiti v kaj večjega. Največ asteroidov se najde v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, opazna grupacija pa so t. i. trojanci, spremljevalci Jupitra. Trojance bosta kmalu obiskali Nasini Misiji Lucy in Psyche, asteroidni pa bosta motrili OSIRIS-REx in japonska Hajabusa 2, medtem ko bo tam že dolgo delujoča sonda Dawn kmalu ugasnila.
Retrogradno orbito ima tudi Neptunova luna Triton. Astronomi zato ocenjujejo, da jo je ledeni velikan ukradel iz sosednjega Kuiperjevega pasu.

Prvi ni zares prvi
Seveda protagonist članka ni niti približno prva medzvezdna gmota, ki je zašla v Osončje, to je stalnica vseh 4,6 milijarde let obstoja. Osončje pač ni izoliran sistem; je območje drobirja okoli rumene pritlikavke, ki drvi skozi ogromen Krajevni oblak, in snov okolice stalno prihaja tako v sončni sistem kot iz njega.

Prihajajo raznovrstne stvari. V uvodu smo že omenili 'Oumuaumo, cigarast asteroid, ki je že na poti ven in bo čez približno pet let tudi zapustil Osončje. Pa še veliko več – od kozmičnih delcev iz oddaljenih galaksij do nevtrinov, ki ves čas neopazno letijo skozi naša telesa. Tudi kompleksnejši delci, kot je medzvezdni prah, so stalen gost. Nekaj smo ga tudi že ujeli. Umrla sonda Cassini ga je zajela pri Saturnu. Še bolje: Nasina sonda Stardust ga je ne le ujela, temveč v posebni kapsuli tudi odvrgla na Zemljo, kjer so dokazali njegovo pristnost. Poročali smo že o raziskavi, ki kaže, da je pred 70.000 leti (torej, ko je človek ravno odhajal iz Afrike) skozi zunanji del Oortovega oblaka šla binarna zvezda.
Videa: Ponazoritev gibanja