Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar in grafik ZORAN MUŠIČ se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, njegova dela pa so danes v zbirkah najpomembnejših svetovnih galerij. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je nekaj časa živel v Španiji, po izbruhu španske državljanske vojne pa se je umaknil v Dalmacijo, katere pokrajina je poleg spominov na rojstni Kras močno vplivala na njegovo ustvarjanje. Po italijanski zasedbi je odšel na Goriško, tam pa so ga leta 1944 aretirali in internirali v taborišče Dachau. Po koncu druge svetovne vojne je živel po večini v Benetkah in Parizu.
Zgodnji Mušičevi motivi so bili portreti, akti, mestni trgi, tihožitja in krajine, po drugi svetovni vojni pa so v njegovih delih začeli prevladovati reminiscenčni motivi dalmatinskih konjičkov in krajev ter pretresljivi vtisi iz taboriščnega življenja. Ti so znani kot ciklus “Nismo mi poslednji”. Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “legijo časti”. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Bukovici pri Gorici.
—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.
Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Nemška policija je na današnji dan pred 70-imi leti iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodje Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar in grafik ZORAN MUŠIČ se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, njegova dela pa so danes v zbirkah najpomembnejših svetovnih galerij. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je nekaj časa živel v Španiji, po izbruhu španske državljanske vojne pa se je umaknil v Dalmacijo, katere pokrajina je poleg spominov na rojstni Kras močno vplivala na njegovo ustvarjanje. Po italijanski zasedbi je odšel na Goriško, tam pa so ga leta 1944 aretirali in internirali v taborišče Dachau. Po koncu druge svetovne vojne je živel po večini v Benetkah in Parizu.
Zgodnji Mušičevi motivi so bili portreti, akti, mestni trgi, tihožitja in krajine, po drugi svetovni vojni pa so v njegovih delih začeli prevladovati reminiscenčni motivi dalmatinskih konjičkov in krajev ter pretresljivi vtisi iz taboriščnega življenja. Ti so znani kot ciklus “Nismo mi poslednji”. Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “legijo časti”. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Bukovici pri Gorici.
—–
Eden vodilnih evropskih bizantologov, zgodovinar JADRAN FERLUGA je bil zaradi protifašistične dejavnosti leta 1940 zaprt na Reki, nato pa interniran v južni Italiji. Po kapitulaciji Italije je bil najprej oficir v angleški vojski, nato pa v Bariju oficir za zvezo z zavezniki. Po koncu vojne je študiral zgodovino na pariški Sorboni in v tistem času sodeloval tudi na mirovni konferenci v Parizu. Doktoriral je leta 1956 in se posvetil izključno bizantologiji – preučevanju bizantinske zgodovine.
Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu, leta 1970 pa je prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v Münstru v Nemčiji. Tam so mu podelili naslov zaslužnega profesorja. Z vrsto predavanj za študente in profesorje na ljubljanski filozofski fakulteti je zapolnil učni program oddelka za zgodovino, saj bizantologija ni bila posebej obravnavana. Jadran Ferluga se je rodil na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Nemška policija je na današnji dan pred 70-imi leti iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodje Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov