Pravnik ARNOŠT BRILEJ je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je na današnji dan leta 1891 na Vrhniki. Po  študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.

—–

 LEV  SVETEK  je obiskoval konservatorij, leta 1938 pa je doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane. Med drugim je sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko.Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem.

V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – ter partizanskih pesmi. Med temi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.

—–

Pisatelj  VIKTOR  ZORMAN  je bil leta 1943 posvečen v duhovnika in jeseni naslednje leto postal vojni kurat na Gorenjskem. Maja 1945. se je z domobranci umaknil na Koroško, vendar je bil vrnjen in takoj po prihodu na jugoslovansko ozemlje ubit. Pisateljsko pot je začel v dijaškem glasilu Plamen, sodeloval je v rokopisnem zborniku ljubljanskih bogoslovcev Mlada setev, objavil daljšo novelo Tovariši, povest iz kmečkega življenja Mati Mariča pa je bila natisnjena v reviji Bogoljub. Med vojno je objavljal novele v reviji Dom in svet ter v Slovenčevem koledarju. Viktor Zorman se je rodil na današnji dan leta 1918 v Velesovem.

—–

Društvo narodov je bilo mednarodna organizacija, ustanovljena po prvi svetovni vojni na pobudo ameriškega predsednika Wilsona. Zagotovilo naj bi mir in spodbujalo sodelovanje med državami; sedež je imelo v Ženevi. Temeljni dokument Društva je bil sporazum, po katerem so bile za nekatere primere predvidene kolektivne sankcije proti državam, ki bi kršile pravila. Toda te je društvo lahko le priporočilo, članice pa so se potem same odločale, ali jih bodo uvedle ali ne.

Kot posvetovalno telo je Društvo narodov ustanovilo še stalno mednarodno sodišče s sedežem v Haagu, ki se je prvič sestalo na današnji dan leta 1922. Pri svojem delu se je opiralo na mednarodne dogovore, splošna pravna načela ter razprave najpomembnejših teoretikov in pravnih piscev. Delovalo je do leta 1940. Nasledilo ga je z  listino Združenih  narodov leta 1945 ustanovljeno Mednarodno sodišče, prav tako s sedežem v Haagu na Nizozemskem.