Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FIDÉLIS TERPINC velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je na današnji dan leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno.
Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor in bil nato dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1920 so se na Zaloški cesti v Ljubljani spopadli orožniki in delavci, ki so šli v urejenem sprevodu proti središču mesta, kjer naj bi bilo osrednje protestno zborovanje stavkajočih železničarjev. Orožniki so streljali na demonstrante in štirinajst ljudi ubili, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Žandarmerija je takrat aretirala vodstvo Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo in tako veliko železničarsko stavko strla. S tem je bila za dalj časa revolucionarna dejavnost delavcev na Slovenskem ustavljena.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Ž: Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FIDÉLIS TERPINC velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je na današnji dan leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno.
Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor in bil nato dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1920 so se na Zaloški cesti v Ljubljani spopadli orožniki in delavci, ki so šli v urejenem sprevodu proti središču mesta, kjer naj bi bilo osrednje protestno zborovanje stavkajočih železničarjev. Orožniki so streljali na demonstrante in štirinajst ljudi ubili, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Žandarmerija je takrat aretirala vodstvo Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo in tako veliko železničarsko stavko strla. S tem je bila za dalj časa revolucionarna dejavnost delavcev na Slovenskem ustavljena.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Ž: Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Neveljaven email naslov