Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIPINA TURNOGRAJSKA, s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.
—–
Literarni kritik, zgodovinar, urednik in šolnik FRAN LEVEC se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. V Gorici in Ljubljani je vrsto let poučeval slovenščino, bil pa je tudi deželni nadzornik za ljudsko šolstvo na Kranjskem, član Stritarjevega in Levstikovega kroga na Dunaju ter eden pomembnejših urednikov literarnih glasil in političnih časopisov. Kot glavni urednik »Ljubljanskega zvona« je iz tega glasila naredil osrednjo slovensko literarno revijo, kot literarni kritik in mentor mlajših ustvarjalcev, zlasti Antona Aškerca, pa sodi Levec med utemeljitelje slovenskega realizma. Osrednje področje njegovega dela je bila literarna zgodovina. Čeprav ni napisal slovenske literarne zgodovine, kot je nameraval, pa je z objavami gradiva o vrsti najpomembnejših slovenskih literatov postavil temelje prihodnjim rodovom. Njegovi spisi pomenijo prvi poskus znanstvenokritičnega presojanja klasikov na Slovenskem. Fran Levec je tudi sestavil in leta 1899 izdal prvi Slovenski pravopis.
—–
Teolog in društveni deavec ANTON MRKUN je bil do začetka druge svetovne vojne župnik na Homcu in na Vidmu v dobrepoljski dolini. Ukvarjal se je z zadružništvom, organiziral zdravstvene postaje in pospeševal izobraževanje, ustanovil je vojni sirotišnici na Homcu in v Grobljah pri Domžalah ter dal zgraditi vajenski dom v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je ustanovil begunsko pisarno v Ljubljani, po koncu vojne pa je odšel na Koroško in pozneje v Združene države Amerike. V mestu Barbton je bil ravnatelj Baragovega semenišča, izdajal pa je tudi revijo »Prijatelj trpečih«. Anton Mrkun se je rodil na današnji dan leta 1876 na Igu
—–
Pripovednik in publicist MATEVŽ HACE je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.
Hacetova dela se pogosto gibljejo na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan leta 1910 v Podcerkvi pri Starem trgu.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIPINA TURNOGRAJSKA, s pravim imenom Josipina Urbančič, velja za prvo slovensko pisateljico pripovedne proze. Kratke pripovedi, grajene na zgodbah iz zgodovine južnoslovanskih narodov, je začela objavljati leta 1851 v celovški »Slovenski čbeli«. Zaradi prevelike odvisnosti od anekdotične podlage so njene pripovedi fabulativno neizrazite, osebe pa klišejske. Pisala je tudi pesmi ter ustvarila več samospevov in klavirskih skladb. Josipina Turnograjska se je rodila na današnji dan leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru.
—–
Literarni kritik, zgodovinar, urednik in šolnik FRAN LEVEC se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. V Gorici in Ljubljani je vrsto let poučeval slovenščino, bil pa je tudi deželni nadzornik za ljudsko šolstvo na Kranjskem, član Stritarjevega in Levstikovega kroga na Dunaju ter eden pomembnejših urednikov literarnih glasil in političnih časopisov. Kot glavni urednik »Ljubljanskega zvona« je iz tega glasila naredil osrednjo slovensko literarno revijo, kot literarni kritik in mentor mlajših ustvarjalcev, zlasti Antona Aškerca, pa sodi Levec med utemeljitelje slovenskega realizma. Osrednje področje njegovega dela je bila literarna zgodovina. Čeprav ni napisal slovenske literarne zgodovine, kot je nameraval, pa je z objavami gradiva o vrsti najpomembnejših slovenskih literatov postavil temelje prihodnjim rodovom. Njegovi spisi pomenijo prvi poskus znanstvenokritičnega presojanja klasikov na Slovenskem. Fran Levec je tudi sestavil in leta 1899 izdal prvi Slovenski pravopis.
—–
Teolog in društveni deavec ANTON MRKUN je bil do začetka druge svetovne vojne župnik na Homcu in na Vidmu v dobrepoljski dolini. Ukvarjal se je z zadružništvom, organiziral zdravstvene postaje in pospeševal izobraževanje, ustanovil je vojni sirotišnici na Homcu in v Grobljah pri Domžalah ter dal zgraditi vajenski dom v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je ustanovil begunsko pisarno v Ljubljani, po koncu vojne pa je odšel na Koroško in pozneje v Združene države Amerike. V mestu Barbton je bil ravnatelj Baragovega semenišča, izdajal pa je tudi revijo »Prijatelj trpečih«. Anton Mrkun se je rodil na današnji dan leta 1876 na Igu
—–
Pripovednik in publicist MATEVŽ HACE je bil do leta 1941 žagarski in gozdni delavec doma ter v Franciji, Avstriji in na Češkem. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, 9. maja 1945 pa je kot politični komisar 4. operativne cone skupaj z načelnikom štaba te cone Brajovičem v Topolšici sprejel vdajo poveljnika za jugovzhodno Evropo nemškega generalpolkovnika Alexandra von Löhra. Članke o naših delavcih na tujem je objavljal že pred vojno, pisal pa je tudi med njo.
Hacetova dela se pogosto gibljejo na meji med leposlovnim oblikovanjem in dokumentarnim pričevanjem ter slikajo s stališča borca pripovedovalca usode preprostih ljudi v revoluciji. Največjo oblikovno in izpovedno moč je izpričal v spominski prozi »Komisarjevi zapiski«. Matevž Hace se je rodil na današnji dan leta 1910 v Podcerkvi pri Starem trgu.
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov