Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov