Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1641 je bil v ljubljanski stolnici krščen ugledni slovenski polihistor JANEZ VAJKARD VALVASOR. Bil je dvanajsti od sedemnajstih otrok. Njegova rojstna hiša je bila verjetno na današnjem Starem trgu 4 v Ljubljani, kjer je bila prvotno mestna tehtnica, skladišče in mestna kruharna. Po jezuitski gimnaziji, popotovanjih po Evropi in Severni Afriki ter vojaški službi proti Turkom se je Valvasor vrnil v domovino in si kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem je uredil grafično delavnico, leta 1678 zaposlil deset domačih, nemških in nizozemskih mojstrov bakrorezcev in začel pripravljati orjaški enciklopedični opis svoje dežele. Tako je bilo leta 1689 končano več kot 3.500 strani obsegajoče delo v štirih zvezkih “Slava Vojvodine Kranjske”, opremljeno s štiriindvajsetimi prilogami in 528-imi ilustracijami.
S tem delom je skušal Valvasor doma in v svetu z besedo in s sliko prikazati svojo deželo z vsemi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Bil je opisovalec stanja, pa tudi raziskovalec neznanega in ustvarjalec novega znanja. Svoj največji raziskovalni uspeh je dosegel s preučevanjem kraških pojavov, predvsem presihajočega Cerkniškega jezera. Zaradi razlage mehanizma tega jezera so člani Kraljeve družbe v Londonu barona Janeza Vajkarda Valvasorja izvolili za svojega člana.
—–
Češki dirigent VÁCLAV TALICH je študiral na konservatoriju v Pragi, nato pa je kot violinist in dirigent deloval v Odesi, Tbilisiju in Pragi. Leta 1908 je prišel v Ljubljano in postal dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije. Odločal se je zlasti za dela slovenskih in slovanskih avtorjev. Dirigiral je tudi operetne predstave v Deželnem gledališču, ustanovil godalni kvartet, bil prvi kapelnik v Operi ter na splošno razširil glasbeno dejavnost v mestu in dvignil njeno raven. Po štirih letih je odšel iz Ljubljane, pozneje pa je vodil Češko filharmonijo v Pragi ter Slovaško v Bratislavi. Vaclav Talich se je rodil na današnji dan leta 1883 v Kromerižu na Češkem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je Društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog, pianist in zborovodja ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1641 je bil v ljubljanski stolnici krščen ugledni slovenski polihistor JANEZ VAJKARD VALVASOR. Bil je dvanajsti od sedemnajstih otrok. Njegova rojstna hiša je bila verjetno na današnjem Starem trgu 4 v Ljubljani, kjer je bila prvotno mestna tehtnica, skladišče in mestna kruharna. Po jezuitski gimnaziji, popotovanjih po Evropi in Severni Afriki ter vojaški službi proti Turkom se je Valvasor vrnil v domovino in si kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem je uredil grafično delavnico, leta 1678 zaposlil deset domačih, nemških in nizozemskih mojstrov bakrorezcev in začel pripravljati orjaški enciklopedični opis svoje dežele. Tako je bilo leta 1689 končano več kot 3.500 strani obsegajoče delo v štirih zvezkih “Slava Vojvodine Kranjske”, opremljeno s štiriindvajsetimi prilogami in 528-imi ilustracijami.
S tem delom je skušal Valvasor doma in v svetu z besedo in s sliko prikazati svojo deželo z vsemi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Bil je opisovalec stanja, pa tudi raziskovalec neznanega in ustvarjalec novega znanja. Svoj največji raziskovalni uspeh je dosegel s preučevanjem kraških pojavov, predvsem presihajočega Cerkniškega jezera. Zaradi razlage mehanizma tega jezera so člani Kraljeve družbe v Londonu barona Janeza Vajkarda Valvasorja izvolili za svojega člana.
—–
Češki dirigent VÁCLAV TALICH je študiral na konservatoriju v Pragi, nato pa je kot violinist in dirigent deloval v Odesi, Tbilisiju in Pragi. Leta 1908 je prišel v Ljubljano in postal dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije. Odločal se je zlasti za dela slovenskih in slovanskih avtorjev. Dirigiral je tudi operetne predstave v Deželnem gledališču, ustanovil godalni kvartet, bil prvi kapelnik v Operi ter na splošno razširil glasbeno dejavnost v mestu in dvignil njeno raven. Po štirih letih je odšel iz Ljubljane, pozneje pa je vodil Češko filharmonijo v Pragi ter Slovaško v Bratislavi. Vaclav Talich se je rodil na današnji dan leta 1883 v Kromerižu na Češkem.
—–
Razvoj ljubljanske industrije po uvedbi obrtne svobode pred poldrugim stoletjem in postopno priseljevanje sta prispevala k povečanju stanovanjske stiske, zaradi revščine pa so v skromnem stanovanju bivale celo po dve ali tri delavske družine. Zato so na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani ustanovili »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj za oženjene in neoženjene delavce«.
V naslednjih dveh desetletjih je Društvo sezidalo vrsto ličnih stanovanjskih hiš za 91 družin v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ta stanovanja pa so seveda lahko najeli le bolje plačani delavci: prevladovali so mizarji, železniški uslužbenci, ključavničarji in čevljarji. Poleg teh hiš so po potresu leta 1895 v Ljubljani zgradili še kolonije »majhnih, a zdravih in ličnih delavskih hišic« ob Koleziji, v Zeleni jami in Rožni dolini.
—–
Klavirski pedagog, pianist in zborovodja ANTON RAVNIK je diplomiral na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, se izpopolnjeval v Pragi in Brnu ter leta 1926 diplomiral na mojstrski šoli praškega konservatorija. Od tedaj je poučeval klavir na Državnem konservatoriju, v letih od 1940 do 1967 pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med prvimi je uvedel in izpopolnil učno metodo, ki pri klavirski igri poudarja tehnično podlago kot pogoj za interpretacijo. Uveljavil se je tudi kot solist in klavirski spremljevalec z velikim tehničnim znanjem in pretanjeno muzikalnostjo. Anton Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1895 v Bohinjski Bistrici.
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Neveljaven email naslov