Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
KAROL GROSSMAN je pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Rodil se je na današnji dan leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru. Kot doktor prava je imel v Ljutomeru svojo advokaturo, bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilar, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije.
—–
Na današnji dan leta 1884 se je v Skočidolu pri Podravljah rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik in režiser JAKA ŠPICAR. V Podravljah je ustanovil izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo tudi svojo igralsko skupino, po prvi svetovni vojni pa se je stalno naselil v Radovljici, bil tam med ustanovitelji gledališča in ga vodil deset let. Uprizarjal je izvirna slovenska odrska dela, sam pa je za amaterske odre napisal okoli osemdeset besedil; približno petdeset jih je bilo uprizorjenih, tri celo na poklicnih gledaliških odrih v Mariboru in Ljubljani. Največ uspeha sta doživeli njegovi igri Miklova Zala in Kralj Matjaž. Jaka Špicar je bil tudi eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Joško Lukeš je napisal številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Spomladi leta 1942 je zdravnik Pavel Lunaček v Kočevskem Rogu začel uresničevati načrte za Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Do leta 1945 jo je na ozemlju v premeru 15 kilometrov sestavljalo petindvajset popolnoma samostojnih skritih bolniških oddelkov (postojank), ki so imeli po več objektov; vsak je lahko sprejel od 40 do 60 ranjencev ali bolnikov. Tako organiziranih in uspešnih partizanskih bolnišnic ni bilo v nobeni drugi okupirani evropski državi, v kateri so delovale gverilske vojaške enote.
Ena takih postojank centralne partizanske bolnišnice je bil tudi Pugled. Stal je nedaleč od Baze 14. Med oktobrsko ofenzivo leta 1943 je bilo v njem 48 ranjencev in bolnikov ter 14 članov osebja. Na današnji dan leta 1943 so ga Nemci napadli in ga požgali. Rešilo se je vse osebje in 17 ranjencev, deset so jih pogrešali, enaindvajset pa so jih Nemci ustrelili. Čeprav je sovražnik nato prečesal ves Rog, mu je uspelo odkriti in požgati le še dve bolnišnični postojanki, Jelenžleb in Spodnje Lašče. Iz obeh so se osebje in ranjenci še pravočasno umaknili.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
KAROL GROSSMAN je pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Rodil se je na današnji dan leta 1864 v Drakovcih pri Ljutomeru. Kot doktor prava je imel v Ljutomeru svojo advokaturo, bil pa je tudi pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma “Odhod od maše” in “Sejem v Ljutomeru”, naslednje leto pa kratki družinski dokumentarec “Na domačem vrtu”. To so bili prvi slovenski dokumentarni filmi. Ohranil jih je Marjan Cilar, ki je močno poškodovane izvirnike presnel. Karol Grossmann sodi tudi med začetnike slovenske umetniške fotografije.
—–
Na današnji dan leta 1884 se je v Skočidolu pri Podravljah rodil koroški ljudski pisatelj, dramatik in režiser JAKA ŠPICAR. V Podravljah je ustanovil izobraževalno društvo Sloga, ki je imelo tudi svojo igralsko skupino, po prvi svetovni vojni pa se je stalno naselil v Radovljici, bil tam med ustanovitelji gledališča in ga vodil deset let. Uprizarjal je izvirna slovenska odrska dela, sam pa je za amaterske odre napisal okoli osemdeset besedil; približno petdeset jih je bilo uprizorjenih, tri celo na poklicnih gledaliških odrih v Mariboru in Ljubljani. Največ uspeha sta doživeli njegovi igri Miklova Zala in Kralj Matjaž. Jaka Špicar je bil tudi eden prvih piscev slovenskih radijskih iger.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje.
Joško Lukeš je napisal številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
—–
Spomladi leta 1942 je zdravnik Pavel Lunaček v Kočevskem Rogu začel uresničevati načrte za Slovensko centralno vojno partizansko bolnišnico. Do leta 1945 jo je na ozemlju v premeru 15 kilometrov sestavljalo petindvajset popolnoma samostojnih skritih bolniških oddelkov (postojank), ki so imeli po več objektov; vsak je lahko sprejel od 40 do 60 ranjencev ali bolnikov. Tako organiziranih in uspešnih partizanskih bolnišnic ni bilo v nobeni drugi okupirani evropski državi, v kateri so delovale gverilske vojaške enote.
Ena takih postojank centralne partizanske bolnišnice je bil tudi Pugled. Stal je nedaleč od Baze 14. Med oktobrsko ofenzivo leta 1943 je bilo v njem 48 ranjencev in bolnikov ter 14 članov osebja. Na današnji dan leta 1943 so ga Nemci napadli in ga požgali. Rešilo se je vse osebje in 17 ranjencev, deset so jih pogrešali, enaindvajset pa so jih Nemci ustrelili. Čeprav je sovražnik nato prečesal ves Rog, mu je uspelo odkriti in požgati le še dve bolnišnični postojanki, Jelenžleb in Spodnje Lašče. Iz obeh so se osebje in ranjenci še pravočasno umaknili.
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Neveljaven email naslov