Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in narodnopolitični delavec MATIJA PRELOG je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in delal nato v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Kot politik, bil je zmeren realist, se je uveljavil že leta 1848, zlasti pa v obdobju taborskega gibanja. Posebno pozornost je tako kot mnogi sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar.
Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih.
Najbolj pa je doktor Prelog obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Na prvo mesto med živili, škodljivimi za zdravje, je uvrstil meso, kot edino pravo makrobiotično pijačo pa je priporočal studenčnico, saj so Slovenci pretirano cenili vino, v Savinjski dolini pa pivo. Mladim materam je svetoval, naj dojenčkom in majhnim otrokom nikakor ne dajejo vina, svaril pa je tudi pred splošno razširjenim pitjem šmarnice predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, ker zdravju mladine povzroča nepopravljivo škodo. Matija Prelog se je rodil na današnji dan leta 1813 v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
—–
Ekonomist in planinski pisec EVGEN LOVŠIN se je rodil na današnji dan leta 1895 na Vinici. V letih od 1912 do 1914 je bil med ustanovitelji in voditelji projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod; zato je bil tik pred maturo izključen iz šole in obsojen na pol leta zapora. Od leta 1947 je predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot član kulturno-literarne komisije Planinske zveze Slovenije se je Evgen Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva na Slovenskem in odkrivanja Julijskih Alp ter z ekonomiko gorskih krajev.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji
dan leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici, Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Edvard Kocbek je bil pomemben politik vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in narodnopolitični delavec MATIJA PRELOG je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in delal nato v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Kot politik, bil je zmeren realist, se je uveljavil že leta 1848, zlasti pa v obdobju taborskega gibanja. Posebno pozornost je tako kot mnogi sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar.
Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih.
Najbolj pa je doktor Prelog obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Na prvo mesto med živili, škodljivimi za zdravje, je uvrstil meso, kot edino pravo makrobiotično pijačo pa je priporočal studenčnico, saj so Slovenci pretirano cenili vino, v Savinjski dolini pa pivo. Mladim materam je svetoval, naj dojenčkom in majhnim otrokom nikakor ne dajejo vina, svaril pa je tudi pred splošno razširjenim pitjem šmarnice predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, ker zdravju mladine povzroča nepopravljivo škodo. Matija Prelog se je rodil na današnji dan leta 1813 v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
—–
Ekonomist in planinski pisec EVGEN LOVŠIN se je rodil na današnji dan leta 1895 na Vinici. V letih od 1912 do 1914 je bil med ustanovitelji in voditelji projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod; zato je bil tik pred maturo izključen iz šole in obsojen na pol leta zapora. Od leta 1947 je predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot član kulturno-literarne komisije Planinske zveze Slovenije se je Evgen Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva na Slovenskem in odkrivanja Julijskih Alp ter z ekonomiko gorskih krajev.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji
dan leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici, Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Edvard Kocbek je bil pomemben politik vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov