Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namrečcerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Logoped ZDRAVKO OMERZA je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga njihovega umskega in naravnega razvoja ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan leta 1906 v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delala kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
——
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije. Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namrečcerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Logoped ZDRAVKO OMERZA je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga njihovega umskega in naravnega razvoja ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan leta 1906 v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delala kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
——
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije. Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Neveljaven email naslov