Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
VALENTIN JANEZ METZINGER se je rodil na današnji dan leta 1699 v Saint-Avoldu v Franciji, vendar je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Sloveniji, tako da ga prištevamo med slovenske – predvsem cerkvene – slikarje. V njegovi ljubljanski delavnici so nastajala dela za vso Slovenijo. Prevzemal je prvine kompozicij tujih mojstrov, vendar je kljub temu ohranjal osebne značilnosti, zlasti sočno barvitost in naturalistične podrobnosti. Kljub razpoznavnim italijanskim prvinam Metzingerjevo slikarstvo strokovnjaki uvrščajo v okvir srednjeevropskega religioznega baročnega slikarstva. Skupaj s Francem Jelovškom je utemeljitelj ljubljanskega baročnega slikarstva.
Svoje podobe je Metzinger oblikoval predvsem na dramatičnem dogajanju in na poudarjanju vseh tistih prijemov, ki so jih baročni slikarji odkrivali od 16. stoletja naprej. Močni svetlobni efekti se v njegovih poznih delih umikajo svetlejši barvni skali, temno ozadje pa začne nadomeščati skromna pokrajina; na sliki svetega Florijana v šempetrski cerkvi v Ljubljani je na primer upodobljena veduta Ljubljane. Sicer pa so najbolj znane slike Valentina Janeza Metzingerja prav v tej cerkvi in škofijskem dvorcu v Goričanah.
—–
Osežni opus kiparja in grafika LOJZETA DOLINARJA obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblk. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Elektroenergetik VLADIMIR ŠLEBINGER je diplomral na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in leta 1939 tam tudi doktoriral. Najprej je bil samostojni znanstveni sodelavec na Inštitutu za preiskavo oscilacij v Berlinu, nato nekaj let na Inštitutu za šibki tok v Ljubljani in do leta 1944 direktor tovarne Philips v Beogradu. Po drugi svetovni vojni je bil na pomembnih položajih v zveznih zavodih, v letih od 1968 do 72 pa je bil svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo na Slonokoščeni obali. V Sloveniji je med drugim naredil načrte za energetsko izrabo Drave, Save in kraških vod. Vladimir Šlebinger se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani.
—–
Čeprav je bil tudi gledališki režiser (na slovenskih in hrvaških odrih je postavil več kot petdeset predstav) in celó igralec (nastopil je tudi v slovenskem filmu Naš avto), je ime ÁNTONA MARTIJA povezano predvsem z razvojem jugoslovanske televizije. Kot Anton Martinčič se je rodil na današnji dan leta 1923 v Lábinu v Istri. Igralsko šolo je obiskoval v Trstu, v Rimu pa je končal gledališko akademijo. Do leta 1949 je igral v italijanskih igralskih družinah, nato pa je prišel v Koper, kjer je režiral v italijanskem gledališču ter na Radiu Koper-Capodistria, hkrati pa pogosto sodeloval v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Leta 1956 je začel režirati prve televizijske oddaje v Zagrebu, pozneje še v drugih jugoslovanskih televizijskih centrih, v naslednjih desetletjih pa je bil velikokrat gost tudi na Televiziji Ljubljana. Tu je med drugim soustvaril precej zabavno-glasbenih oddaj ter več razvedrilnih serij: “Naročnik 13-13”, “Deset zadetkov”, “Malo za šalo, malo zares” in “Viktor, luč!” na primer. Za svoje delo je Anton Marti prejel več domačih in mednarodnih nagrad, leta 1972 pa so mu v Barceloni za iskanje novega televizijskega izraza podelili nagrado za življenjsko delo.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
VALENTIN JANEZ METZINGER se je rodil na današnji dan leta 1699 v Saint-Avoldu v Franciji, vendar je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Sloveniji, tako da ga prištevamo med slovenske – predvsem cerkvene – slikarje. V njegovi ljubljanski delavnici so nastajala dela za vso Slovenijo. Prevzemal je prvine kompozicij tujih mojstrov, vendar je kljub temu ohranjal osebne značilnosti, zlasti sočno barvitost in naturalistične podrobnosti. Kljub razpoznavnim italijanskim prvinam Metzingerjevo slikarstvo strokovnjaki uvrščajo v okvir srednjeevropskega religioznega baročnega slikarstva. Skupaj s Francem Jelovškom je utemeljitelj ljubljanskega baročnega slikarstva.
Svoje podobe je Metzinger oblikoval predvsem na dramatičnem dogajanju in na poudarjanju vseh tistih prijemov, ki so jih baročni slikarji odkrivali od 16. stoletja naprej. Močni svetlobni efekti se v njegovih poznih delih umikajo svetlejši barvni skali, temno ozadje pa začne nadomeščati skromna pokrajina; na sliki svetega Florijana v šempetrski cerkvi v Ljubljani je na primer upodobljena veduta Ljubljane. Sicer pa so najbolj znane slike Valentina Janeza Metzingerja prav v tej cerkvi in škofijskem dvorcu v Goričanah.
—–
Osežni opus kiparja in grafika LOJZETA DOLINARJA obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblk. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Elektroenergetik VLADIMIR ŠLEBINGER je diplomral na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in leta 1939 tam tudi doktoriral. Najprej je bil samostojni znanstveni sodelavec na Inštitutu za preiskavo oscilacij v Berlinu, nato nekaj let na Inštitutu za šibki tok v Ljubljani in do leta 1944 direktor tovarne Philips v Beogradu. Po drugi svetovni vojni je bil na pomembnih položajih v zveznih zavodih, v letih od 1968 do 72 pa je bil svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo na Slonokoščeni obali. V Sloveniji je med drugim naredil načrte za energetsko izrabo Drave, Save in kraških vod. Vladimir Šlebinger se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ljubljani.
—–
Čeprav je bil tudi gledališki režiser (na slovenskih in hrvaških odrih je postavil več kot petdeset predstav) in celó igralec (nastopil je tudi v slovenskem filmu Naš avto), je ime ÁNTONA MARTIJA povezano predvsem z razvojem jugoslovanske televizije. Kot Anton Martinčič se je rodil na današnji dan leta 1923 v Lábinu v Istri. Igralsko šolo je obiskoval v Trstu, v Rimu pa je končal gledališko akademijo. Do leta 1949 je igral v italijanskih igralskih družinah, nato pa je prišel v Koper, kjer je režiral v italijanskem gledališču ter na Radiu Koper-Capodistria, hkrati pa pogosto sodeloval v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Leta 1956 je začel režirati prve televizijske oddaje v Zagrebu, pozneje še v drugih jugoslovanskih televizijskih centrih, v naslednjih desetletjih pa je bil velikokrat gost tudi na Televiziji Ljubljana. Tu je med drugim soustvaril precej zabavno-glasbenih oddaj ter več razvedrilnih serij: “Naročnik 13-13”, “Deset zadetkov”, “Malo za šalo, malo zares” in “Viktor, luč!” na primer. Za svoje delo je Anton Marti prejel več domačih in mednarodnih nagrad, leta 1972 pa so mu v Barceloni za iskanje novega televizijskega izraza podelili nagrado za življenjsko delo.
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov