Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.04.2018


Zaradi ugodne zemljepisne lege je bila Ljubljanska kotlina naseljena že v predzgodovinski dobi. Skozi ljubljanska vrata med grajskim gričem in Rožnikom so vodile naravne poti, ki so povezovale Panonijo s severno Italijo ter severno Evropo z Balkanom. Po doslej znanih podatkih so ljubljansko kotlino začeli naseljevati ob robu ljubljanskega Barja na širšem območju današnjega Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Nastajati so začele koliščarske naselbine – pravokotne kolibe z dvokapno streho na lesenih ploščadih, ki so bile z mostovi povezane s kopnim. Po nekaterih domnevah so mostiščarji živeli tudi tik pod grajskim gričem na današnjem Starem trgu. Najstarejša kolišča so datirana v sredino 5. tisočletja pred našim štetjem.

Arheologi so med drugim na Barju našli precej ostankov kamnitega, koščenega in lesenega orodja, bronaste predmete, lončene posode, pa tudi ostanke kalupa za ulivanje sekir in talilnega lončka z ostanki bakra. Atraktivna najdba, ki priča o življenju mostiščarjev je lesen čoln – drevak, ki je razstavljen v Narodnem muzeju.  Pri raziskavah ostanka kolišča na lokaciji Stare gmajne pri Vrhniki so leta 2002 našli kolo iz trdega jesenovega lesa z osjo iz hrastovine. Po zadnjih analizah je staro več kot 5.000 let in velja za najstarejše leseno kolo na svetu. Uvrščajo ga v sam vrh svetovne dediščine.

Tako imenovana koliščarska kultura ljubljanskega Barja je svoj vrhunec doživela v bakreni dobi in odmrla proti sredini bronaste dobe. Življenje prvotnih prebivalcev ljubljanske kotline – mostiščarjev, je v povesti “Bobri” oživil pisatelj Janez Jalen.

—–

Konec aprila leta 1893, natančnega datuma se ne da ugotoviti, je na Dunaju izšel prvi  majski  list  z naslovom “Slovenski delavci in delavke”. Majski listi so bili propagandne brošure, ki jih je slovenska socialdemokratska stranka tiskala v počastitev 1. maja. So posebnost v evropskem delavskem gibanju. Nastali so kot izraz finančne nemoči, da bi ta stranka imela svoj časopis v slovenščini. Ker pa so slovenski socialisti kljub temu želeli dostojno proslaviti delavski praznik, so začeli izdajati “majske liste”.

To je bilo skupno ime za  prvomajske brošure, ki so sicer izhajale z različnimi imeni (Prvi majnik, Prvi maj, Majski spisi, Majski glas). Od leta 1898 so izhajali nepretrgano vse do prve svetovne vojne, v obdobju med obema vojnama pa so jih izdajali tudi komunisti. V brošurah so bili politični in literarni članki, ubrani na delavska vprašanja in s posebnim poudarkom na praznovanju prvega maja, grafično pa so bili majski listi opremljeni z vinjetami, grafikami in risbami naših in tujih umetnikov. Med sodelavci so bili tudi Oton Župančič, Ivan Cankar, Zofka Kvedrova,  Etbin Kristan in Henrik Tuma.

—–

Na današnji dan leta 1906 se je v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist IVAN  MRAK. Vse življenje je bil svobodni umetnik. Sprva je pisal črtice in novele, pozneje pa predvsem drame.  Po letih dokaj neuspešnega dela je leta 1938 ustanovil “Mrakovo gledališče”; dobro desetletje pred tem je namreč uprizoril svojo avantgardno dramo »Obločnica, ki se prebuja« in izzval škandal ter zavračanje njegove umetnosti. Sicer pa je za prvo ustvarjalno obdobje Ivana Mraka značilna dramatika, v kateri kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje. Povojni čas mu ni bil naklonjen. Večina njegovih dram je izšlo v samozaložbi, igrali pa so jih predvsem na amaterskih odrih. Predstave je režijsko vodil Mrak sam in v njih igral tudi eno ali več vlog. Prvo priznanje je doživel šele leta 1966, ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo himnično tragedijo “Marija Tudor”.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.04.2018


Zaradi ugodne zemljepisne lege je bila Ljubljanska kotlina naseljena že v predzgodovinski dobi. Skozi ljubljanska vrata med grajskim gričem in Rožnikom so vodile naravne poti, ki so povezovale Panonijo s severno Italijo ter severno Evropo z Balkanom. Po doslej znanih podatkih so ljubljansko kotlino začeli naseljevati ob robu ljubljanskega Barja na širšem območju današnjega Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Nastajati so začele koliščarske naselbine – pravokotne kolibe z dvokapno streho na lesenih ploščadih, ki so bile z mostovi povezane s kopnim. Po nekaterih domnevah so mostiščarji živeli tudi tik pod grajskim gričem na današnjem Starem trgu. Najstarejša kolišča so datirana v sredino 5. tisočletja pred našim štetjem.

Arheologi so med drugim na Barju našli precej ostankov kamnitega, koščenega in lesenega orodja, bronaste predmete, lončene posode, pa tudi ostanke kalupa za ulivanje sekir in talilnega lončka z ostanki bakra. Atraktivna najdba, ki priča o življenju mostiščarjev je lesen čoln – drevak, ki je razstavljen v Narodnem muzeju.  Pri raziskavah ostanka kolišča na lokaciji Stare gmajne pri Vrhniki so leta 2002 našli kolo iz trdega jesenovega lesa z osjo iz hrastovine. Po zadnjih analizah je staro več kot 5.000 let in velja za najstarejše leseno kolo na svetu. Uvrščajo ga v sam vrh svetovne dediščine.

Tako imenovana koliščarska kultura ljubljanskega Barja je svoj vrhunec doživela v bakreni dobi in odmrla proti sredini bronaste dobe. Življenje prvotnih prebivalcev ljubljanske kotline – mostiščarjev, je v povesti “Bobri” oživil pisatelj Janez Jalen.

—–

Konec aprila leta 1893, natančnega datuma se ne da ugotoviti, je na Dunaju izšel prvi  majski  list  z naslovom “Slovenski delavci in delavke”. Majski listi so bili propagandne brošure, ki jih je slovenska socialdemokratska stranka tiskala v počastitev 1. maja. So posebnost v evropskem delavskem gibanju. Nastali so kot izraz finančne nemoči, da bi ta stranka imela svoj časopis v slovenščini. Ker pa so slovenski socialisti kljub temu želeli dostojno proslaviti delavski praznik, so začeli izdajati “majske liste”.

To je bilo skupno ime za  prvomajske brošure, ki so sicer izhajale z različnimi imeni (Prvi majnik, Prvi maj, Majski spisi, Majski glas). Od leta 1898 so izhajali nepretrgano vse do prve svetovne vojne, v obdobju med obema vojnama pa so jih izdajali tudi komunisti. V brošurah so bili politični in literarni članki, ubrani na delavska vprašanja in s posebnim poudarkom na praznovanju prvega maja, grafično pa so bili majski listi opremljeni z vinjetami, grafikami in risbami naših in tujih umetnikov. Med sodelavci so bili tudi Oton Župančič, Ivan Cankar, Zofka Kvedrova,  Etbin Kristan in Henrik Tuma.

—–

Na današnji dan leta 1906 se je v Ljubljani rodil pisatelj, dramatik in esejist IVAN  MRAK. Vse življenje je bil svobodni umetnik. Sprva je pisal črtice in novele, pozneje pa predvsem drame.  Po letih dokaj neuspešnega dela je leta 1938 ustanovil “Mrakovo gledališče”; dobro desetletje pred tem je namreč uprizoril svojo avantgardno dramo »Obločnica, ki se prebuja« in izzval škandal ter zavračanje njegove umetnosti. Sicer pa je za prvo ustvarjalno obdobje Ivana Mraka značilna dramatika, v kateri kritično obravnava slovensko kulturno in politično življenje. Povojni čas mu ni bil naklonjen. Večina njegovih dram je izšlo v samozaložbi, igrali pa so jih predvsem na amaterskih odrih. Predstave je režijsko vodil Mrak sam in v njih igral tudi eno ali več vlog. Prvo priznanje je doživel šele leta 1966, ko so v ljubljanski Drami uprizorili njegovo himnično tragedijo “Marija Tudor”.


20.04.2023

29.april - teatrolog, esejist in preučevalec zapuščine Edvarda Kocbeka

Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

28.april - časnikar, cestna afera in napad na YU vlado

Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

27.april - od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju

Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

26.april - pred 100 leti se je rodila Rapa Šuklje, radijska urednica in prevajalka

Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

25.april - zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo

Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.04.2023

24.april - streli na Zaloški cesti v Ljubljani

Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

23. april - Stane Derganc, olimpionik in model za umetnika

Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

22. april - Dalmatinova Biblija gre v tisk

Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija


15.04.2023

21. april - Ženske demonstracije pred okupacijskim poveljstvom

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera


15.04.2023

20. april - agronom Janez Marentič

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

19. april - Lojze Dolinar, ustvarjalec arhitekturnih ter spomeniških plastik

Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

18. april - 400 vrtov arhitektke Jute Zdešar Krulc

Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

17. april - usoda mornariških častnikov z rušilca "Zagreb"

Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

16. april - Vital Ahačič glasbenik in tehnični strokovnjak za kromatično harmoniko

Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

15. april - TV dnevnik prvič v slovenskem jeziku

Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

14. april - »Šel je popotnik skozi atomski vek«

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

13. april - leta 1243 se Ljubljana pojavi v zgodovinskih virih

Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana


08.04.2023

12. april - Ivan Cankar obsojen na zaporno kazen

Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

11. april - konec obdobja parne vleke na železnicah po Sloveniji

Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme


08.04.2023

10. april - Alojzij Remec, dramatik, pesnik, pisatelj in župan Ptuja

Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger


Stran 29 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov