Društvo za preučevanje deželne zgodovine, Historično  društvo  za  Kranjsko, je bilo leta 1843 ustanovljeno kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki je začela kmalu razpadati. Tako je na današnji dan leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov, poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Člani so bili slovenskega in nemškega rodu, prvi društveni ravnatelj je bil Anton Codelli von Fahnenfeld, od leta 1863 pa doktor Henrik Costa.

Njihova glavna naloga je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Člani so bili zelo uspešni, saj so rešili nekaj graščinskih arhivov, arhiv nemškega viteškega reda in arhiv samostana v Stični. Sedež društva je bil v Ljubljani, izdajalo pa je tudi svoje glasilo. V ljubljanskem liceju je zasnovalo knjižnico, arhiv, numizmatično zbirko, zbirko slik, pečatov in podobne. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala osnova za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.

—–

Operni pevec DANILO  MERLAK je bil znan po veliki muzikalnosti in pevski vzdržljivosti, zato je z lahkoto poustvarjal tudi najtežje basovske vloge. Petje je študiral v Trstu in Bologni, na opernem odru pa je debitiral leta 1946. Nekaj let je pel v Splitu, nato pa je bil solist mariborske opere. Leta 1951 je zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju v Lozani v Švici. Do leta 1979 je bil član ljubljanske opere, kot koncertni pevec pa je nastopal predvsem s slovenskimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Trstu.

—–

V Rožni Dolini pri Gorici se je na današnji dan leta 1931 rodil slikar SILVESTER  KOMEL. Od zgodnjih šestdesetih let se je eksperimentalno ukvarjal z abstraktnim slikarstvom. Asociativno ga je vezal na Primorsko, še posebej na kraško krajino. Pozneje je ustvaril impulzivno izpovedno in v barvno znakovnost strnjeno  podobo krajine in s tem v našem slikarstvu uveljavil abstraktni iluzionizem, smer, pri kateri je temeljno vsebinsko izrazilo intenzivno osvetljena barva.  Silvester Komel je bil zelo plodovit slikar, saj je ustvaril več kot tisoč del, predvsem olj in akrilov.

—–

Francoski kralj iz dinastije Burbonov  Ludvik XIV. z vzdevkom »Sončni kralj«, je vladal več kot pol stoletja. Uvedel je absolutistični sistem (znan je njegov izrek »Država, to sem jaz!«) ter v številnih vojnah brez vidnejših uspehov skušal ubraniti francosko hegemonijo v Evropi oziroma oslabiti moč Habsburžanov v Nemškem cesarstvu in v Španiji. Državi je nakopal velikanske dolgove in s tem povzročil nazadovanje Francije v naslednjih desetletjih in tako ustvaril pogoje za poznejšo revolucijo. Ludvik XIV. je dejavno podpiral umetnost in znanost; ustanovil je akademijo za kiparstvo in slikarstvo, akademijo znanosti, akademijo za arhitekturo in slovito gledališče Commedie Francaise, zase pa je med drugim zgradil čudovito rezidenco v Versaillesu. Sončni kralj Ludvik XIV. se je rodil na današnji dan pred 380-imi leti v kraju Saint Germain-en-Laye v Franciji.