Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof ANDREJ KARLIN je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal. Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki.
—–
Radenci so bili kot vas prvič omenjeni leta 1436 (torej pred 582-imi leti), zdravilno vodo pa je na njihovem območju po naključju odkril doktor Karl Friedrich Henn, ko je kot študent medicine in kemije leta 1833 s konjsko vprego potoval iz Radgone skozi Radence na dopust v Ljutomer. Zanimala ga je tamkajšnja búblja, kot so domačini pravili vrelcu na travniku ob vasi. Naredil je prve poskuse in ugotovil, da je voda zdravilna. Po koncu študija je sklenil, da jo bo predstavil mednarodni javnosti in zgradil zdravilišče. Imel je veliko težav in ko so na današnji dan pred 150-imi leti našli glavno žilo vrelca, je bil finančno in zdravstveno že čisto na koncu. Delo pa je teklo naprej in naslednje leto je iz vrtine pritekla čista radenska slatina. Leta 1877 je doktor Henn tam postavil Anin in Karlov dvor, pet let pozneje pa so Radenci dobili še kopališče.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan pred 120-imi leti. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je leta 1898 priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Na današnji dan leta 1931 se je v Šebreljah na Primorskem rodil klasični filolog, duhovnik in prevajalec OTMAR ČRNILOGAR. Diplomiral je na teološki fakulteti v Ljubljani leta 1957, dve leti pozneje pa še iz grščine in latinščine. Bil je župnik v Podragi pri Vipavi, hkrati pa je poučeval latinščino in grščino ter filozofijo na vipavski škofijski gimnaziji ter latinščino na teološki fakulteti. Njegovo najpomembnejše prevajalsko delo je bilo tesno sodelovanje pri novem prevodu Svetega pisma. Profesor Otmar Črnilogar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim širokim strokovnim znanjem redno sodeloval pri javnih radijskih oddajah “Quo vadis”.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof ANDREJ KARLIN je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal. Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki.
—–
Radenci so bili kot vas prvič omenjeni leta 1436 (torej pred 582-imi leti), zdravilno vodo pa je na njihovem območju po naključju odkril doktor Karl Friedrich Henn, ko je kot študent medicine in kemije leta 1833 s konjsko vprego potoval iz Radgone skozi Radence na dopust v Ljutomer. Zanimala ga je tamkajšnja búblja, kot so domačini pravili vrelcu na travniku ob vasi. Naredil je prve poskuse in ugotovil, da je voda zdravilna. Po koncu študija je sklenil, da jo bo predstavil mednarodni javnosti in zgradil zdravilišče. Imel je veliko težav in ko so na današnji dan pred 150-imi leti našli glavno žilo vrelca, je bil finančno in zdravstveno že čisto na koncu. Delo pa je teklo naprej in naslednje leto je iz vrtine pritekla čista radenska slatina. Leta 1877 je doktor Henn tam postavil Anin in Karlov dvor, pet let pozneje pa so Radenci dobili še kopališče.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan pred 120-imi leti. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je leta 1898 priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Na današnji dan leta 1931 se je v Šebreljah na Primorskem rodil klasični filolog, duhovnik in prevajalec OTMAR ČRNILOGAR. Diplomiral je na teološki fakulteti v Ljubljani leta 1957, dve leti pozneje pa še iz grščine in latinščine. Bil je župnik v Podragi pri Vipavi, hkrati pa je poučeval latinščino in grščino ter filozofijo na vipavski škofijski gimnaziji ter latinščino na teološki fakulteti. Njegovo najpomembnejše prevajalsko delo je bilo tesno sodelovanje pri novem prevodu Svetega pisma. Profesor Otmar Črnilogar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim širokim strokovnim znanjem redno sodeloval pri javnih radijskih oddajah “Quo vadis”.
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov