Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Valens Vodušek, France Forstnerič
Etnomuzikolog VALENS VODUŠEK – rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani – je doktoriral iz prava, hkrati pa je na Državnem konservatoriju v Ljubljani študiral klavir in dirigiranje. Po drugi svetovni vojni je bil dirigent zbora Radia Ljubljana in Slovenske filharmonije, direktor ljubljanske opere, nato ravnatelj Glasbenonarodopisnega inštituta, hkrati pa šestnajst let tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Raziskoval je zlasti ritmična in metrična vprašanja slovenskega glasbenega izročila ter med drugim izdelal načrt za klasifikacijo ljudskih pesmi. Ta je pesemski arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta uvrstila med najbolj urejene v sorodnih ustanovah. Etnomuzikolog Valens Vodušek je leta 1964 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano. Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
—–
Pesnik, pripovednik in novinar FRANCE FORSTNERIČ se je rodil na današnji dan leta 1933 na Pobrežju pri Ptuju. Končal je višjo pedagoško šolo, leta 1979 pa je diplomiral iz sociologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sprva je učiteljeval v Halozah, nato pa je bil časnikar pri mariborskem Večeru ter novinar in komentator v kulturni redakciji časopisa Delo v Ljubljani. Kot pesnik je bil zmeren modernist z bogato metaforiko in z značilnim motivom demonskih Kurentov s ptujskega polja. Prvo zbirko z naslovom Zelena ječa je izdal leta 1961. Pisal je še črtice za mladino in pesmi za otroke, pa tudi o nelepem svetu odraslih. Za svoje delo je dobil Tomšičevo in Levstikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valens Vodušek, France Forstnerič
Etnomuzikolog VALENS VODUŠEK – rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani – je doktoriral iz prava, hkrati pa je na Državnem konservatoriju v Ljubljani študiral klavir in dirigiranje. Po drugi svetovni vojni je bil dirigent zbora Radia Ljubljana in Slovenske filharmonije, direktor ljubljanske opere, nato ravnatelj Glasbenonarodopisnega inštituta, hkrati pa šestnajst let tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Raziskoval je zlasti ritmična in metrična vprašanja slovenskega glasbenega izročila ter med drugim izdelal načrt za klasifikacijo ljudskih pesmi. Ta je pesemski arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta uvrstila med najbolj urejene v sorodnih ustanovah. Etnomuzikolog Valens Vodušek je leta 1964 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo, ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano. Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.
Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”
Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.
Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.
—–
Pesnik, pripovednik in novinar FRANCE FORSTNERIČ se je rodil na današnji dan leta 1933 na Pobrežju pri Ptuju. Končal je višjo pedagoško šolo, leta 1979 pa je diplomiral iz sociologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sprva je učiteljeval v Halozah, nato pa je bil časnikar pri mariborskem Večeru ter novinar in komentator v kulturni redakciji časopisa Delo v Ljubljani. Kot pesnik je bil zmeren modernist z bogato metaforiko in z značilnim motivom demonskih Kurentov s ptujskega polja. Prvo zbirko z naslovom Zelena ječa je izdal leta 1961. Pisal je še črtice za mladino in pesmi za otroke, pa tudi o nelepem svetu odraslih. Za svoje delo je dobil Tomšičevo in Levstikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Neveljaven email naslov