Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Neveljaven email naslov