Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi
Knjigoveški podjetnik IVAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil EVGEN KANSKY. Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.
Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.
—–
JOSIP BENKO se je rodil na današnji dan leta 1889 v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar JANEZ LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.
Med njegove pomembne spomeniške stvaritve Janeza sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi
Knjigoveški podjetnik IVAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil EVGEN KANSKY. Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.
Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.
—–
JOSIP BENKO se je rodil na današnji dan leta 1889 v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar JANEZ LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.
Med njegove pomembne spomeniške stvaritve Janeza sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov