Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz, vsestranski glasbeni ustvarjalec, članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, Turistovski klub »Skala«
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Zdravnica mikrobiologinja Jelka Vesenják - Hirjan je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do leta 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem. Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják - Hirjan se je rodila leta 1913 v Ljubljani.
Za prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma štejemo vzpon »štirih srčnih mož« iz Bohinja na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli razvijati alpinizem nekateri posamezniki v 19. stoletju. To so bili predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Med njimi je bil tudi trentarski divji lovec Ivan Berginc, ki je konec devetnajstega stoletja prvič preplezal triglavsko Severno steno. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”. Njegovi člani so bili tudi geograf Pavel Kunaver ter fotografa Badjura in Brinšek. Leta 1911 so alpinisti prvič preplezali Severno steno po slovenski smeri. Alpinistični navdušenci in nasprotniki množičnega obiskovanja gora so na današnji dan pred sto leti ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike tedaj prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Posnetek. Pravi zgodovinar dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva v Celju. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja pri Celju je popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu. Nizke temperature so delale težave parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so posamezni, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz, vsestranski glasbeni ustvarjalec, članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, Turistovski klub »Skala«
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Zdravnica mikrobiologinja Jelka Vesenják - Hirjan je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do leta 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem. Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in je kot njena izvedenka več let delovala v Mjanmaru, Egiptu in na Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják - Hirjan se je rodila leta 1913 v Ljubljani.
Za prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma štejemo vzpon »štirih srčnih mož« iz Bohinja na Triglav leta 1778. Načrtneje so začeli razvijati alpinizem nekateri posamezniki v 19. stoletju. To so bili predvsem Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Med njimi je bil tudi trentarski divji lovec Ivan Berginc, ki je konec devetnajstega stoletja prvič preplezal triglavsko Severno steno. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”. Njegovi člani so bili tudi geograf Pavel Kunaver ter fotografa Badjura in Brinšek. Leta 1911 so alpinisti prvič preplezali Severno steno po slovenski smeri. Alpinistični navdušenci in nasprotniki množičnega obiskovanja gora so na današnji dan pred sto leti ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike tedaj prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Posnetek. Pravi zgodovinar dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva v Celju. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja pri Celju je popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu. Nizke temperature so delale težave parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so posamezni, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov