Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ignac Golob (1931- 2002) diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik, razumevanje civilnega prava, »Danes mole same gole stene kvišku«, partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu

Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Ko so leta 1853 slovenska pravoslovna predavanja iz Ljubljane prenesli v Gradec, je tam kot docent civilnega prava predaval v slovenščini. Pozneje je poučeval civilno, trgovinsko in menično pravo na pravni akademiji v mestu Sibiu na Sedmograškem - Transilvaniji, zadnja štiri leta pred smrtjo pa še na pravnih fakultetah v Innsbrucku in Pragi. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Škalah pri Velenju

V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887 pa jo je popolnoma uničil požar. Gasilci so si prizadevali predvsem pred ognjem zavarovati sosednje hiše, imeli so hude težave z mrazom, saj jim je voda zmrzovala v ceveh, z vročo vodo so morali polivati celo parno črpalko. Za povrh pa je bil v gledališču še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih uporabljali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho.
Časnik Slovenski narod je o požaru zapisal:
Danes mole same gole stene kvišku, iz sredine vali se še vedno gost dim, požarna bramba dela še neprestano, na stotine ljudij pa kljubu ledeni burji gleda z obeh stranij Ljubljanice, kako se duši požar, ki bi bil utegnil upepeliti velik del Ljubljane. Nevarnost bila je v istini velika, goreči utrinki leteli so celo v Gradišče in v Križanke, sneg na strehah pa nas je obvaroval večje nesreče.
Kaj je bil vzrok požara, niso ugotovili, menda pa ga je zanetila pozabljena tleča cigara v eni od lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem mestu postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si jo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.

Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.

Diplomat Ignac Golob je leta 1952 končal Višjo šolo organov za državno varnost v Sarajevu, nato pa delal na Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Med drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. Posnetek. Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; poleg Mehike je to delo opravljal še v Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ker uradno ni mogel delovati kot diplomat, je bil akreditiran kot dopisnik časopisa “Dnevnik”. Leta 1993 je postal državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu in vodil tudi slovensko delegacijo na preliminarnih pogajanjih o pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo. Ignac Golob se je rodil pred 90. leti v Senju na Hrvaškem.