Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov