Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov