Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih
Zagovornik zedinjene Slovenije
Preporod in preporodovci
Danes je dan spomina na mrtve, na vse tiste, ki jih ni več med nami, vendar ostajajo v našem spominu. Praznik ima predkrščansko tradicijo, simboliko spominjanja pa se je zanesljivo uveljavila že na začetku 7. stoletja, ko je bil spominu vseh svetih posvečen 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobro stoletje pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom, njegov naslednik Gregor IV. pa je praznik leta 835 iz maja prestavil na prvi november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vsej vesoljni Cerkvi. Spominski dan je sčasoma prerasel v dan vseh svetnikov. Časovni premik je bil povsem praktične narave. V Rim je ob prazniku prišlo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. To je bil eden pomembnejših razlogov za to, da je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na malce bolj prehransko založeni prvi november.
Politik Karel Lavrič je v javnosti prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Štiri leta pozneje se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se tam vključil v slovensko narodno gibanje. Pomagal je ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot »životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega …« Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na taboru pri Šempasu. Karel Lavrič, ki je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije, se je rodil leta 1818 na Premu pri Ilirski Bistrici.
Prva številka mesečnika “Preporod”, glasila levo usmerjene liberalne projugoslovanske srednješolske in visokošolske mladine, je izšla na današnji dan pred 110 leti (1912) v Ljubljani. Gibanje tako imenovanih “preporodovcev” je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske. *Posnetek Je o gibanju Preporod povedala Angela Vode, leta 1892 rojena defektologinja, publicistka in kasneje politična zapornica. Večina prispevkov v “Preporodu” je imela aktualno politično vsebino, del jih je bilo socialnih in kulturnih, iz strahu pred cenzuro pa je bila vsebina – zavzemanje za čim trdnejšo povezavo z drugimi jugoslovanski narodi – pogosto prikrita z obliko, na primer z legendami, basnimi ali pravljicami. Do junija leta 1913 je izšlo dvanajst številk; nekatere so bile cenzurirane, zadnja pa je bila v celoti zaplenjena.
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan leta 1918 je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor in vso spodnjo ali slovensko Štajersko za jugoslovansko posest in da v imenu narodne vlade nove države prevzema vojaško poveljstvo nad mestom in pokrajino. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili. Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zavaroval vse pomembnejše objekte v Mariboru. Dobrih dvajset dni pozneje je imel pod svojim poveljstvom več kot štiri tisoč mož prve Slovenske vojske. Pesnik Janez Menart je skoraj sedemdeset let pozneje o tedanjem dogajanju v verzih zapisal:
Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih
Zagovornik zedinjene Slovenije
Preporod in preporodovci
Danes je dan spomina na mrtve, na vse tiste, ki jih ni več med nami, vendar ostajajo v našem spominu. Praznik ima predkrščansko tradicijo, simboliko spominjanja pa se je zanesljivo uveljavila že na začetku 7. stoletja, ko je bil spominu vseh svetih posvečen 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobro stoletje pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom, njegov naslednik Gregor IV. pa je praznik leta 835 iz maja prestavil na prvi november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vsej vesoljni Cerkvi. Spominski dan je sčasoma prerasel v dan vseh svetnikov. Časovni premik je bil povsem praktične narave. V Rim je ob prazniku prišlo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. To je bil eden pomembnejših razlogov za to, da je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na malce bolj prehransko založeni prvi november.
Politik Karel Lavrič je v javnosti prvič nastopil leta 1848, ko je v časniku Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Štiri leta pozneje se je kot odvetnik preselil v Tolmin in se tam vključil v slovensko narodno gibanje. Pomagal je ustanoviti čitalnico in se pozneje uveljavil kot organizator čitalnic na Primorskem. Poudarjal je narodnost kot »životvorno misel in svobodo kot vir vsega lepega in dobrega …« Leta 1868 se je vključil v taborsko gibanje ter bil organizator in govornik na taboru pri Šempasu. Karel Lavrič, ki je dosledno zagovarjal jezikovno enakopravnost, zedinjeno Slovenijo in federalistično ureditev Avstrije, se je rodil leta 1818 na Premu pri Ilirski Bistrici.
Prva številka mesečnika “Preporod”, glasila levo usmerjene liberalne projugoslovanske srednješolske in visokošolske mladine, je izšla na današnji dan pred 110 leti (1912) v Ljubljani. Gibanje tako imenovanih “preporodovcev” je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske. *Posnetek Je o gibanju Preporod povedala Angela Vode, leta 1892 rojena defektologinja, publicistka in kasneje politična zapornica. Večina prispevkov v “Preporodu” je imela aktualno politično vsebino, del jih je bilo socialnih in kulturnih, iz strahu pred cenzuro pa je bila vsebina – zavzemanje za čim trdnejšo povezavo z drugimi jugoslovanski narodi – pogosto prikrita z obliko, na primer z legendami, basnimi ali pravljicami. Do junija leta 1913 je izšlo dvanajst številk; nekatere so bile cenzurirane, zadnja pa je bila v celoti zaplenjena.
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so bile razmere v Mariboru zelo zapletene, saj sta si mesto lastili tako slovenska kot nemška stran. Na današnji dan leta 1918 je v dogajanje odločno posegel major Rudolf Maister. Na sestanku mariborske garnizije je izjavil, da razglaša Maribor in vso spodnjo ali slovensko Štajersko za jugoslovansko posest in da v imenu narodne vlade nove države prevzema vojaško poveljstvo nad mestom in pokrajino. Častniki nemške narodnosti so se njegovi zahtevi uklonili. Še istega dne je Narodni svet za Štajersko Rudolfa Maistra imenoval za generala, on pa je z vojaki slovenske narodnosti iz 26. strelskega polka takoj zavaroval vse pomembnejše objekte v Mariboru. Dobrih dvajset dni pozneje je imel pod svojim poveljstvom več kot štiri tisoč mož prve Slovenske vojske. Pesnik Janez Menart je skoraj sedemdeset let pozneje o tedanjem dogajanju v verzih zapisal:
Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov