Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist

Arheolog in antropolog Josef Szombathy je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil pred 170 leti (1853) na Dunaju.

Operna pevka in igralka Irma Pollak je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka, leta 1917 pa je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu Brcko. Operna pevka in igralka Irma Pollak se je rodila leta 1875 v Ljubljani.

Fran Tratnik je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov Slepci. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik, ki velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice, se je rodil leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.

Leta 1946 je bil v povojni Jugoslaviji sprejet Zakon o obveznem sedemletnem šolanju. Za manj razvite dele države je bil to sicer napredek, za Slovenijo, ki je že imela uveljavljeno osemletno šolsko obveznost, pa ne. Zakonodaja, ki naj bi pomagala zbližati jugoslovanske narode, je pripomogla k prekinitvi tradicionalnih vezi z zahodnim kulturnim svetom. To se je najbolj pokazalo pri pouku tujih jezikov, saj je francoščino, nemščino in angleščino zamenjala ruščina. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so te predpise odpravili in spet je začela veljati osemletna šolska obveznost. Ruščina ni bila več obvezen prvi tuji jezik in prevode tujih učbenikov (predvsem ruskih) so zamenjala dela domačih avtorjev.