V leto 2009 je Slovenija stopila razmeroma mirno - taka sta bila tudi prva dva januarska tedna. Prvi omembe vreden dogodek se navezuje še na lansko jesen. Predsednik države Danilo Türk je oktobra obiskal BiH. Dvodnevni obisk je stal skoraj 90.000 evrov, večino pa je poravnal predsedniški urad - davkoplačevalci, torej. Javnost je dogodek precej razburil, v uradu so nato naročili še revizijo, v začetku januarja pa je predsednik sporočil, da bo od zdaj zahteval vpogled v vsako predloženo javno naročilo, ki presega 10.000 evrov, obenem pa je ob varčevanju zaradi gospodarske krize napovedal manjše število potovanj.

Ukrepi proti krizi
O krizi se je govorilo tudi v državnem zboru. Poslanci so na izredni seji sprejeli zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki dovoljuje znižanje davčne osnove. S prvim zakonom je država želela preprečiti val odpuščanja, tako da je delodajalcem ponudila možnost, da zaradi zmanjšega obsega dela znižajo delovnik, država pa subvencionira razliko med plačo, ki bi jo delavci dobili ob zmanjšanem obsegu ur in plačo ob navadnem delavniku.

Skoraj sočasno s sprejetjem zgoraj navedenega zakona je vlada po nadzorstveni pravici razveljavila vpis Nove univerze v razvid visokošolskih zavodov. Kot razlog je navedla, da Nova univerza ob vpisu ni imela ustreznega mnenja sveta za visoko šolstvo.

Nato Hrvaška ...
Nato se proti koncu meseca spet začela Hrvaška. Najprej je takratni hrvaški premier Ivo Sanader zavrnil dvostransko srečanje s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem z argumentom, da bi morali po njegovem mnenju pogovorom o odprtih vprašanjih prisostvovati tudi predstavniki EU-ja. Teden dni pozneje je zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta Slovenijo in Hrvaško pozval k spoštovanju dogovora, da bo o mejnem vprašanju odločalo sodišče v Haagu. Evropska komisija je posredovala predlog, da bi mejni spor med Slovenijo in Hrvaško lahko reševal tričlanski mediatorski svet modrecev, v katerem naj bi bila tudi Nobelov nagrajenec Martti Ahtisaari in francoski pravnik Robert Badinter.

Slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov je kmalu potem dosegla soglasje, da bi moral morebitni forum o meji razsojati o stanju na dan 25. 6. 1991. Komisija se je še strinjala, da so poznejša enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni. Le dan pozneje pa je presenetila novica, da je predsednik slovenskega dela komisije Miha Pogačnik odstopil, predvsem zaradi očitkov o visokih honorarjih, ki jih prejema za to delo in drugo svetovanje ministrstvom. Slovenski del komisije je bil zatem ukinjen.

Na notranjepolitičnem področju se je januar končal z razprtijami okoli proračuna. Vlada je sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega proračuna, po katerem bo primanjkljaj znašal 2,7 odstotka BDP-ja, v SDS-u pa so medtem odločili, da ne bodo sodelovali na sejah državnega zbora, dokler ne bo sprejet zaključni račun za leto 2007. Račun je bil vendarle sprejet, a je imela odločitev SDS-a vseeno posledice. Državni zbor namreč ni glasoval o ratifikaciji sporazuma o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato, saj je za to bila potrebna dvetretjinska večina.

O tem so odločali devetega februarja. Za vstop Albanije je glasovalo vseh 78 navzočih poslancev, za vstop Hrvaške pa 75, medtem ko jih je bilo 11 proti. Premier Borut Pahor je takrat izrazil zadovoljstvo nad izidom, zadovoljni pa so bili tudi v Zagrebu.

"Prisiljeni vložiti zahtevo za referendum"
A zapletov s tem še zdaleč ni bilo konec - nasprotno, šele dobro so se začeli. Isti dan, kot je državni zbor ratificiral vstop Hrvaške v Nato, se je oglasil Zavod 25. junij in sporočil, da bodo, če državni zbor ne po potrdil sklepov, ki jih je vložil SLS, "prisiljeni vložiti zahtevo za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato". To se ni zgodilo, zato so iz zavoda nekaj dni pozneje sporočili, da ima potrebnih 2.500 podpisov, ki so pogoj za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma, in da jih bodo v državni zbor vložili, če odbor DZ-ja za zunanjo politiko ne bo sprejel sklepa, da Slovenija ne bo priznala nobenih hrvaških dokumentov po 25. juniju 1991, ki bi prejudicirali mejo.

Zunanjepoliitčni odbor je sklep sprejel, a je Zavod 25. junij skupaj s SSN-jem podpise vseeno vložil. Zavod je nato akcijo opustil, sa je DZ le sprejel sklep SLS-a, SSN pa je kljub temu nadaljeval sam, a jim načrt ni uspel. Kljub temu je obrobna zunajparlamentarna stranka vsaj nekaj časa v šahu držala tako slovensko kot hrvaško politiko in Nato. Slovenski in hrvaški politiki so potem spet pogosteje komunicirali. Sredi marca je Hrvaška sprejela pobudo o reševanju spora s Slovenijo z mediacijo. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je pozdravil hrvaško namero in izrazil prepričanje, da lahko Hrvaška kljub vsemu konča pogajanja do konca leta. Kmalu zatem je nastopil čas "tihe diplomacije".

Afera Global: osem let zapora
Sočasno kot se je začel dvigovati prah okoli Hrvaške, sta bila David Bukovac in Sead Suljanović obsojena na osem let zpora, saj je sodišče odločilo, da sta kriva povzročitve posebno hude telesne poškodbe 20-letnemu Gorazdu Čamerniku pred ljubljansko diskoteko Global. Mladenič je tri dni po pretepu umrl.

Türk zavrnil častnike
Pojavila se je tudi nova afera. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl je namreč objavil sum, da so v mandatu nekdanje vlade nepooblaščene osebe nepooblaščeno fotokopirale 30.000 dokumentov in osebnih map iz arhiva vlade. Predsednik države Danilo Türk je medtem zavrnil zahteve nekdanjih častnikov JLA, ki so nanj naslovili pismo s predlogi rešitev lastnih pokojninskih vprašanj.

Vlada se je medtem odločila vztrajati pri politiki trošarin za naftne derivate, ki jo je oblikovala decembra lani, ter povečati trošarine na tobak in alkohol. Sprejela je tudi sklep, s katerim nadzornikom v družbah v državni lasti in javnih zavodih priporoča, naj sejnine znižajo za polovico in naj se med trajanjem sklepa, do konca 2010, odpovedo nagradam.

Ministra za javno upravo in finance sta predstavila predlog usklajevanja plač v javnem sektorju, po katerem naj bi se usklajevanje zamaknilo za nekaj mesecev. Sindikati se s predlogom niso strinjali in napovedali pogajanja, v skrajnem primeru pa celo stavko.

Na okrožno sodišče v Ljubljani je bila vložena obtožba zoper osem ljudi iz afere Čista lopata zaradi domnevnega prejemanja in dajanja daril.

25.671 izbrisanih
Tako kot zaradi Hrvaške je začelo vreti tudi zaradi izbrisani. Ministrstvo za notranje zadeve je konec januarja objavilo natančno število izbrisanih. V Sloveniji je bilo 25.671 ljudi, ki jim je 26. februarja 1992 v Sloveniji prenehala pravica do stalnega prebivališča. Slab mesec dni po objavi številke je ministrstvo izbrisanim tudi začelo izdajati dopolnilne odločbe. Pahorjeva vlada je zato doživela prvo interpelacijo. Tarča: notranja ministrica Katarina Kresal. Nezaupnica ni bila izglasovana. Izbrisanemu Aleksandru Todoroviću je sodišče kaj kmalu prisodilo 17.000 evrov odškodnine.

Če je februar minil okoli prerekanj zaradi Hrvaške in izbrisanih, pa je marec zaznamovalo odkritje v opuščenem rudniškem jašku v Hudi Jami pri Laškem, kjer so zgodovinarji našli več sto človeških ostankov domnevno po vojni pobitih ljudi. Posmrtne ostanke žrtev so našli po preboju več pregrad v rovu sv. Barbare. Nekatera trupla so zaradi razmer mumificirana. Zgodovinarje je pretresla množica čevljev in oblačil, na katere so naleteli ob vstopu v rov. Kmalu po odkritju je predsednik Türk na vprašanje, kdaj se bo poklonil žrtvam, dejal, da na ta dan (bil je dan žena, op.a.) o drugorazrednih temah ne bo govoril. Kasneje je dodal, da je z drugorazrednimi temami mislil na politične manipulacije okoli dogodka. Nekateri, predvsem v SLS-u, so kljub temu zahtevali njegovo opravičilo, a ga še niso slišali. Prav SLS pa je doživel nekatere spremembe v vodstvu. Bojan Šrot je odstopil z mesta predsednika, na njegovo mesto je bil izvoljen Radovan Žerjav. Predsednik vlade Borut Pahor je medtem potrdil, da sta se s svetovalcem za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom sporazumno odločila za končanje sodelovanja.

Wolf s tožbo nad Slovenijo
Marca so kriminalisti so v okviru preiskave v zadevi Patria opravili več zaslišanj in preiskav, Walter Wolf pa se je odločil za tožbo zoper Slovenijo, Avstrijo in Finsko na Evropskem sodišče za človekove pravice z navedbo, da je kazenski postopek v zadevi Patria politično motiviran.

Slovenijo je med drugim pretresla vest, da je bi bila v mariborsko porodnišnico sprejeta 15-letna deklica, ki je rodila otroka, katerega oče naj bi bil njen oče.

Na koncu prvega četrtletja smo dobili nove cene vinjet. Letna vinjeta se je podražila na 95 evrov, polletne so ukinili in uvedli sedemdnevne, ki stanejo 15 evrov.