April se je začel s padcem prve ( in za zdaj edine) interpelacije proti ministru Pahorjeve vlade. Interpelacijo notranje ministrice Katarine Kresal je vložila opozicija zaradi izdajanja odločb izbrisanim, kar je ministrstvo za notranje zadeve sicer storilo v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Interpelacija je padla z 31 glasovi za in 48 proti. Ministrica je po glasovanju dejala, da bo projekt izdaje odločb izbrisanim končan, "pa če je to SDS-u všeč ali ne".

Mors preučeval pogodbo s Patrio
Zadeva Patria, ki je odmevala celo leto in ji še ni videti konca, je bila "na tapeti" tudi aprila. Ministrstvo za obrambo je namreč pregledovalo pogodbe s finsko družbo, veliko pa se je govorilo tudi o možnosti prekinitve pogodbe. Patrije so namreč "padle" na kakovostnem pregledu, ministrica pa je dejala, da jih je za slovenske potrebe preveč in da so preslabo oborožene. Sloveniji naj bi tako ostali le dve možnosti. Ali odstop od pogodbe ali pa nova pogajanja in njena sprememba.

Do sprememb je prišlo tudi v vrhu Slovenske vojske. Novoimenovani načelnik generalštaba Slovenske vojske je postal Alojz Šteiner, ki je ob prevzemu dejal, da vojsko prevzema v dobrem stanju, vendar pa je mogoče še veliko stvari izboljšati.

Trenja zaradi Kramarja in ravnanja v NLB-ju
April je zaznamovala tudi kriza v koaliciji, ki so jo razdelili različni pogledi na dogajanje v največji slovenski banki NLB, gospodarski minister Matej Lahovnik (Zares) pa je grozil z odstopom. Po seji vlade, na kateri je koalicija sprejela štiri kompromisne sklepe, s katerimi je bančnikom izrekla ukor, si je zadovoljen premislil.

Vročina se je stopnjevala zaradi t. i. primera Kramar, ki je pozornost javnosti obrnil v smeri velikih nagrad bančnikom. Kramarju je namreč v skladu s pogodbo po odhodu z mesta prvega moža NLB-ja (zamenjal ga je Draško Veselinovič) pripadla odpravnina v višini milijona evrov. Vlada je resno razmišljala o ukrepih, kako preprečiti izplačilo in razpravljala celo o morebitni tožbi proti Kramarju, premier in ministri pa so ga rotili, naj nagrado vrne. Marjan Kramar tega ni storil.

Vladna ekipa napovedala varčevanje
Četrti mesec se je v javni in državni upravi na veliko napovedovalo varčevalne ukrepe. Vlada je predstavila tretji sveženj in napovedala, da bo varčevala tudi pri pogostitvah. S predlaganimi ukrepi so bili nezadovoljni tudi sindikati, ki so napovedali aprilski protest pred vlado, največja opozicijska stranka SDS pa je predstavila svoje, alternativne ukrepe v boju proti krizi. Socialnim partnerjem je konec meseca le uspelo uskladiti določbe zakona o subvencioniranju čakanja na delo. Delavcem bo tako med čakanjem na delo pripadalo nadomestilo v višini 85 odstotkov plače.

Tiha diplomacija in strankarske (ne)zamenjave
Vlada se je ukvarjala tudi z vprašanjem reševanja meje s Hrvaško. Aprila je "rešetala" "še" en predlog evropskega komisarja Ollija Rehna, vsebina pa je javnosti, zaradi odločitve o "tihi diplomaciji", ki je sicer vzbudila negodovanje, javnosti ostala neznana.

Pestro je bilo studi strankarsko življenje. V SLS-su se je pripravljala menjava vodstva, prva trenja, ki so se pojavljala znotraj DeSUS-a. Kot kandidat se je ob bok Karlu Erjavcu postavil Franc Žnidaršič in z izjavo, da stranka drsi v avtoritarni model vodenja napovedal dogodke, ki so se decembra končali z njegovim izstopom iz poslanske skupine DeSUS-a.

"Nismo v Teksasu" in "Zbogom Draško"
Razburjenja zaradi visoke odpravnine Marjanu Kramarju kar ni bilo konca. Maja je SDS je od informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki je zahtevala umik v medijih objavljene Kramarjeve pogodbe zahteval njen odstop. "Zagovarjam pravno državo, ne Teksasa," je odgovorila Pirc Musarjeva, ki je odstop zavrnila in pojasnila, da je v skladu z zakonom pogodba "v celoti varovan osebni podatek". S tem pa omenjanja Kramarjevega imena v medijih še ni bilo konec. Na plan je namreč prišel podatek, da je v času, ko je bil prvi mož NLB-ja, prejemal 16 tisoč bruto evrov plače. Kramar se sicer na pozive javnosti in politike naj v času krizu neprimerno visoko nagrado vrne, ni odzival.

S tem pa zgodbe o NLB-ju in njenih prvakih še ni bilo konec. Po le 106 dneh, ki jih je na največji banki z občutno znižano plačo preživel Draško Veselinovič, se je začelo znova. Veselinovič je podal svoj odstop, bil je sprejet, mediji pa so spet pisali o NLB-ju.

Kam bo poletel falcon in koliko patrij si sploh lahko privošči Mors?
V središču pozornosti je bilo tudi vprašanje luksuznega vladnega letala falcon. Kam z njim, sta se spraševali tako vlada kot javnost. Med možnostmi se je omenjala tudi zamenjava falconov in pilatusov za transportno letalo hercules, kar je ministrica zavrnila, in mors je objavil nov, mednarodni razpis za najem letala. Nekateri so glasno razmišljali o vlogi slovenskega letalstva, razpis pa je decembra padel.

Kresalova drži obljubo
Notranja ministrica Katarina Kresal je držala obljubo, zato je ministrstvo do konca maja izdalo okoli 2.200 dopolnilnih odločb, ki urejajo status izbrisanim. Čeprav je SDS napovedal, da lahko vsaka na novo izdana odločba pomeni novo interpelacijo, do tega ni prišlo.

Vrnitev Tita(ove ceste), Huda jama, novela o kazenskem postopku
Ljubljanski mestni svetniki pa so s 25 glasovi proti štirim in ob obstrukciji svetniškega kluba SDS-a sprejeli odlok o poimenovanju nove severne vpadnice Titova cesta. Polemika o Titu in njegovi osebnosti se je sicer vlekla vse od prve ideje pobudnika poimenovanja, ljubljanskega svetnika Petra Božiča.

Še je odmevalo odkritje grobišča v Hudi jami, kjer so preiskovalci potrdili, da so med žrtvami tudi ženske in da je žrtev več kot so sprva domnevali. Posmrtne ostanke so našli ne le v enem ampak v treh rovih.

Zaradi finančne in gospodarske krize je vrelo med koalicijo in opozicijo. Koalicija je trdila, da dela vse, kar je v danih pogojih možno, koalicija pa ji je očitala, da je neodzivna in predlagala svoj sveženj ukrepov. Poslanci so jih po maratonski, celodnevni razpravi, v kateri sta se obe strani obmetavali z očitki, zavrnili. Na nadaljevanju aprilske seje, ki se je zavlekla v maj, so poslanci le sprejeli tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki je po trditvah koalicije zapolnil pravno praznino glede kazenske odgovornosti mladoletnikov. Pred sprejetjem je bil predlog deležen burne razprave, Viljem Gorenak (SDS) pa je pravosodnega ministra Aleša Zalarja pozival k odstopu.

Maja se je začela tudi večmesečna agonija pomurskega tekstilnega giganta Mura. Gospodarski minister Matej Lahovnik je zavrnil možnost državnega vstopa v družbo in opozoril, da Mura, takšna kot je z 3.300 zaposlenimi ne bo mogla obstati. Napoved se je žal izkazala za resnično.

Erjavec se ne da, prihaja Žerjav, ostaja Janša
V nekaterih strankah so pomlad izkoristili za volilne kongrese na katerih so izvolili nova (stara) vodstva. Bojan Šrot je poniknil v občinsko politiko, na čelu SLS-a pa ga je nasledil nekdanji Janšev minister za promet Radovan Žerjav.

Karl Erjavec je tudi po kongresu stranke DeSUS trdno obdržal žezlo v svojih rokah in porazil protikandidata, zdaj znanega upornika, Franca Žnidaršiča. Za Erjavca je glasovalo 104, za Žnidaršiča pa 70 članov volilnega telesa DeSUS-a.

Na kongresu so se zbrali tudi člani največje opozicijske stranke SDS in za svojega prvaka ponovno potrdili Janeza Janšo. Ta je že na kongresu napovedal predlog ustavnih sprememb, ki naj bi vodile v "drugo slovensko republiko".

In spet znova... Patria
Od mrtvih je vstala tudi afera Patria. Katarina Kresal je zavrnila govorice, da je naročila preiskavo takratnega ministra za obrambo (in zdajšnjega okoljskega) Karla Erjavca. Policija je v interesu preiskave molčala, Erjavec pa je dejal, da je njegovo življenje transparentno in da nima kaj skrivati.
Konec maja pa se je nadaljevalo. Kriminalisti so zaslišali poslovneža Rudolfa Lebana, Jure Cekuta (za oba so Finci izdali nalog za zaslišanje), pa se je pogovoru s preiskovalci (še) izmikal. Oba sta zatrdila, da njuna vloga v zadevi Patria ni sporna. Vnela se je tudi razprava, kdo pravzaprav vodi preiskavo afere Patria - Finci ali Slovenci. Ministrica Katarina Kresal je pojasnjevala, da gre za sinergijo dveh policij.

V medijih so začeli omenjati podjetje Ultra, ki naj bi pri NLB-ju najelo več nezavarovanih posojil. Ultra je to zanikala, v bran pa ji je stopil tudi nekdanji zaposleni in zdajšnji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, ki je trdil, da gre za "orkestrirano gonjo".

Junija je umrla ideja o zavezujočem partnerstvu za razvoj 2 + 10, ki naj bi v času krize združil opozicijo in koalicijo. Premier Borut Pahor in prvak opozicije Janez Janša sta si pisala pisma, iz vsega skupaj pa ni bilo nič.

Dan, ko je Golobič priznal, da je storil napako
Afera Ultra se je razvila v svojo najbolj odmevno fazo. Golobičeva predvolilna "napaka", ko novinarjem na konkretno vprašanje ni povedal, da ima v lasti nekaj delnic, je bila (in je še) hvaležna tema medijev. Golobičevemu "to je bila napaka" odzivu, so sledile burne reakcije z vseh strani. V bran ga je vzel tudi predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril, da je napako priznal in se zanjo opravičil. Mnenja o Golobičevem ravnanju in kesanju so se stopnjevala od razumevanja do ostrih obsodb. Omenjalo se je tudi odstop in umik iz politike, do česar pa ni prišlo, saj se je Golobič odločil, da ostane, kar je pospremil z izjavo "Izbral sem težjo pot.".

Poslanci so (tudi) zaradi afere Ultra (ob pomoči medijev) odprli razpravo o tem, ali bi morali nosilci političnih funkcij tudi javno razkriti svoje premoženje. Na ministrstvu za javno upravo so pripravili predlog zakona o integriteti, katerega del je tudi razkritje, koliko imajo politiki pod palcem.

Nadaljevala se je tudi preiskava patria, le da so slovenski preiskovalci tokrat "vrnili obisk" finskim kolegom in na Finskem zasliševali finske državljane osumljene vpletenosti v afero.

Irglova užalila borce
Nadaljevala se je tudi zgodba o Hudi jami. Poslanka SDS-a in predsednica komisije DZ-ja za človekove pravice Eva Irgl je ZZB za vrednote NOB pozvala naj svoje člane odveže molčečnosti, da bi spregovorili o resnici o povojnih pobojih. Borce je s tem hudo užalila, saj so njem poziv razumeli kot "nedostojno namigovanje o soudeleženosti zveze borcev v kriminalnih dejanjih".

Mediji smo junija poročali, da je kriza zaposlovanja z 85 tisoč brezposelnimi dosegla dno, in se zmotili.

Ministrstvo za obrambo, ki je prevzelo prvo patrijo, ki je prestala vsa testiranja, se je otepalo še ene nerodnosti. Iz skladišča v Pivki je namreč »izginilo« nekaj kosov orožja, kar so opazili šele več tednov po kraji.

Vlačiča ujele kamere Darsa
Vroče je bilo tudi prometnemu ministru Patricku Vlačiču. Potem ko je obljubil, da si bo prizadeval skrajšati kolone razgrete pločevine na avtocestah in naredil red na Darsu, si je sam privoščil vožnjo z modro lučjo po odstavnem pasu, pri čemer so ga ujele prav kamere Darsa.

Nasilja ne bomo tolerirali
Ministrica Katarina Kresal je že pred napadom na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča, ki je v javnosti sprožil razpravo o nestrpnosti do drugače usmerjenih, zagotovila, da policija nasilja ne bo tolerirala. Kmalu po napadu je policija sporočila, da ima več dobri sledi, konec leta pa so osumljenci stopili pred sodnika. Oglasila se je tudi v zvezi z izplačevanjem morebitnih odškodnin izbrisanim in dejala, da bo država izplačala vsako dosojeno odškodnino.

Državi tudi junija neurja s točo niso prizanesla. Močno jo je skupilo Pomurje, kjer je bil uničen velik del letine.

Prišla je (prašičja) nova gripa
Na zdravstvenem področju pa je za nekaj mesecev primat prevzela nova gripa. Junija je IVZ odkril štiri okužene.

Polnoletna Slovenija
Junija je slovenska država dopolnila 18. let in Slovenci smo praznovali simbolično polnoletnost. Čas polnoletnosti naj bi po besedah slavnostnega govornika na državni proslavi predsednika države Danila Türka prinašal nove odgovornosti in zahteva pravo mero zrelosti.