Slovenski inovatorji so sposobni razvoja izredno zapletenih stvari s skoraj nič sredstvi. Samo malo razumevanja in denarja bi ta razvoj neverjetno pospešila, pravi Aljaž Daković iz ekipe Kawbooma, mladega štajerskega zagonskega podjetja.
Otroška igra, ki se je razvila v poslovno idejo in konkreten izdelek, bi lahko najkrajše opisali zgodbo, ki stoji za Kawboomom. Mlada ekipa je letos zmagala na lokalnem izboru največjega svetovnega študentskega tekmovanja Imagine Cup v kategoriji igre. Potegovali se bodo za uvrstitev na svetovni finale, ki bo julija v Seattlu v ZDA. O njihovi aplikaciji, zakaj v Sloveniji nimamo npr. mednarodno znanih igričarskih studiev in kaj je sploh potrebno za zagon takšnega podjetja, smo se pogovarjali s projektnim vodjem v Kawboomu Aljažem Daković.

Na slovenskem Imagine Cupu Slovenija, ki ga že 11. leto zapored organizira Microsoft, ste v kategoriji "igre" zmagali z računalniško igro Kawboom. Kakšna je bila zmagovalna formula, ki je prepričala žirijo?
Najprej moramo popraviti, da je igra Kawboom namenjena zgolj za pametne telefone. Sodi v kategorijo socialnopoteznih iger, kot na primer priljubljena mobilna igra Draw Something. Kawboom omogoča igralcem, da svojim prijateljem podtikajo bombe. Igralec, ki ne odkrije podtaknjene bombe pravočasno, je za določen čas izločen iz igre. Zmagovalni koncept sta vsekakor enostavnost igre in njen socialni potencial.

Povprečen uporabnik 150-krat na dan vzame v roke svoj pametni telefon zato, da opravi kakšno opravilo. Naša igra upošteva to obnašanje uporabnikov. Način igranja smo zasnovali tako, da se morajo uporabniki velikokrat na dan vrniti v igro. Samo tako lahko preverijo, ali imajo podtaknjeno kašno bombo. Nato lahko hitro in enostavno izvedejo napade in nadaljujejo svoja opravila. Kawboom uporabnikom pametnih telefonov tako dodaja še en razlog več, da lahko pogledajo na svojo najljubšo napravo.

Drugi del zmagovalne formule je igranje s prijatelji. Končni cilj igre Kawboom sta interakcija in zabava s prijatelji. Tekmovanje s prijatelji je za mnoge ljudi vir zabave in Kawboom vzbudi visoko tekmovalnost v igralcih.

Danes se velikokrat govori, koliko poslovnih priložnosti prinašata nova informacijska tehnologija in delo z računalniki. Ampak za delo s tema dvema je potrebno precej znanja. Koliko programskih jezikov je treba obvladati za takšen izdelek, kot je Kawboom? S programerskega vidika - kako zahtevna je takšna igra?
Preprostost igre je velikokrat varljiva in doseganje preprostosti pogosto zahteva veliko dela. S programerskega vidika je projekt zelo velik.

Naša vizija je, da lahko vsi prijatelji, ne glede na operacijski sistem njihovega telefona, igrajo in se zabavajo ob igri Kawboom. Igro smo zasnovali tako, da teče v oblaku in zdaj razvijamo aplikacije, ki bodo omogočale dostop do igre za posamezne mobilne operacijske sisteme. Velika fregmentiranost mobilnih tehnologij prinaša številne izzive tovrstnemu razvoju. Če potegnemo pod črto, uporablja Kawboom pet različnih programskih jezikov.

Poglejmo zadevo z druge plati. Poljski studio za razvoj računalniških iger CD Projekt RED je razvil izredno uspešno trilogijo The Witcher, tretji del je celo med najbolj pričakovanimi igrami prihodnjega leta. Zgodba temelji na delu poljskega avtorja Andrzeja Sapkowskega, igra je plod poljskega znanja in lahko tekmuje z izdelki najboljših igričarskih studiev na svetu. Kaj menite, zakaj v Sloveniji, tudi Poljska je ena izmed postkomunističnih držav, še nismo prišli do česa podobnega? Mar slovenske fakultete ne dajejo zadostnega programerskega znanja, ni dovolj igričarskega zanosa, nimamo dovolj dobre literarne podlage za razvoj takšne zgodbe, ni idej ...? Kje vi vidite vzrok?
Menimo, da je premalo kapitala in razumevanja za igre in s tem posledično premalo zagona razvijalcev. Igro Kawboom smo predstavili na že kar nekaj slovenskih start-up dogodkih in skoraj vedno smo deležni enakega nezainteresiranega odziva. Češ, da so igre trivialna tehnologija in da so druge inovacije veliko zanimivejše. Malokdo v Sloveniji se zaveda, da je trg mobilnih iger skoraj dvakrat večji od celotne glasbene industrije. Se pa strinjamo, da slovenske fakultete zanemarjajo igre kot pomemben del programerskega sveta.

Preteklo leto je slovenska ekipa na Imagine Cupu v Sankt Peterburgu osvojila celo drugo mesto, takoj za avstrijsko ekipo, in pobrala 10.000 dolarjev nagrade. Vam to pomeni izziv oz. motivacijo, da lahko tudi slovenske tehnološke rešitve posežejo po najvišjih nagradah v svetovni konkurenci?
Že lani smo se skoraj z enako ekipo udeležili tekmovanja Imagine Cup. Tekmovali smo v kategoriji inovacije, v kateri so nas premagali člani ekipe a-Dora. Tako smo imeli priložnost spoznati ekipo in projekt. Dovršenost njihovega projekta, nastop in delavnost tima so nas vsekakor motivirali k temu, da smo se ponovno prijavili na Imagine Cup in tokrat tudi sami osvojili naslov v lastni kategoriji. Menimo, da je njihova zaslužena visoka uvrstitev močno prispevala k ugledu slovenskih Imagine Cup tekmovalcev in samo sanjamo lahko, da bi ponovili njihovo visoko uvrstitev.

Kako kot mlada ekipa na začetku poti občutite slovensko poslovno okolje? Ptujski inovator Aljoša Tušek, ki razvija prvi slovenski superšportni avtomobil na električni pogon, je pred časom dejal, da bi rad razvijal v Sloveniji, a da tu poznamo samo davke, medtem ko mu čez mejo ponujajo parcelo za postavitev obrata brez zamudne birokracije, petletno obdobje brez davkov, pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev ... Se tudi vi že na začetku spogledujete z Avstrijo, ali boste šli z glavo skozi zid in ustanovili podjetje v Sloveniji?
Naša izkušnja je do zdaj meri pozitivna. Podpora, ki smo je deležni od številnih institucij, še posebej pa mariborske Tovarne podjemov, nam pomeni zelo veliko. Veliko bi bilo treba narediti, da bi pritegnili semenski kapital v Slovenijo.

Tovrstnih naložb v Sloveniji praktično ne poznamo, kar je žalostno, saj niso potrebne velike vsote, da bi lahko nekatere ideje korenito testirale svoj tržni potencial. Zelo veliko slovenskih mladih podjetnikov se vključuje v pospeševalnike po vsem svetu in malo verjetno je, da se bodo po svoji mednarodni izkušnji vrnili v Slovenijo.

Sami smo brez velike izbire. V Sloveniji je praktično nemogoče polno monetarizirati mobilno aplikacijo. Pogoji poslovanja različnih mobilnih operacijskih sistemov ne dovoljujejo določenih prihodkovnih kanalov v Sloveniji. Tokrat ne moremo kriviti slovenske politike. Podjetje bomo ustanovili v tujini, kjer bomo lahko delovali neovirano.

Imate morda kakšne predloge za izboljšave? Kakšne pogoje vam omogoča trenutna ureditev?
Kot sem že omenil, vidim problem v pomanjkanju semenskega kapitala. Torej naložbe v zgodnjo fazo razvoja podjetja. V zadnjem letu smo imeli priložnost spoznati številne dobre slovenske projekte. Neverjetno je, kako kompleksne stvari so sposobni slovenski inovatorji razvijati skoraj brez sredstev. Razvoj slovenskih inovacij bi se dalo neverjetno pospešiti, če bi bilo na voljo le nekaj razumevanja in sredstev.

Dejali ste, da je vaš cilj aplikacijo spraviti na svetovno tržišče prek za to namenjenih platform. Kako blizu temu cilju ste in kako dolga in zahtevna pot menite, da je še pred vami?
Igra Kawboom je tako rekoč končana in teče v oblaku. Zdaj razvijamo odjemalce za posamezne mobilne operacijske sisteme. Zelo blizu smo prvemu mejniku, ki smo si ga zadali - lansirati igro za uporabnike Windows Phone. Pričakujemo, da nam bo to uspelo v juniju. Trenutno smo v polnem iskanju novega razvijalskega talenta. Iščemo dodatne razvijalce, da bomo lahko začeli razvijati verzije igre Android in iOS. Dobro pa se zavedamo, da nas najtežji del pridobivanja dejanskih igralcev še čaka.