Pot, po kateri poteka trgovina s prepovedanimi drogami iz Južne Amerike v Evropo. Foto: MMC RTV SLO
Pot, po kateri poteka trgovina s prepovedanimi drogami iz Južne Amerike v Evropo. Foto: MMC RTV SLO
comp, računalnik, hekerji
Cene mariborskih računalniških virusov naj bi se gibale med 500 in 1.200 evri. Foto: MMC RTV SLO
Policija
Osumljenci so izsiljevali ženske s posnetki spolnih odnosov. Slika je simbolična. Foto: BoBo
Restavracija umorjenih kitajcev.
Potem ko sta ga lastnika restavracije odpustila, ju je ubil z motiko. Foto: MMC RTV SLO
Verižno trčenje
V prometni nesreči pri Grosupljem so umrli trije ljudje. Foto: MMC RTV SLO
Plaz zasul smučarja
Plazovi na neutrjenih in neoznačenih progah, so mnogokrat usodni za smučarje. Foto: MMC RTV SLO

Med najodmevnejšimi policijskimi akcijami je bila mednarodna akcija Balkanski bojevnik, aretacija mariborskih hekerjev v sodelovanju z ameriškim FBI-jem in aretacija treh izsiljevalcev iz Maribora.
Balkanski bojevnik
Mednarodna policijska akcija, imenovana Balkanski bojevnik, se je pod vodstvom slovenske policije končala maja letos s štirinajstimi aretacijami. Aretirani naj bi bili del kriminalne združbe Srba Darka Šarića, ki velja za "kralja kokaina", njegov klan pa naj bi bil celo močnejši od Zemunskega, ki je odgovoren za atentat na nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića. Tudi Šaričev klan srbski policisti povezujejo z načrtovanjem atentatov na visoke srbske predstavnike, med drugim na predsednika Borisa Tadića.

V Sloveniji naj bi Šaričeva združba delovala pod vodstvom Dragana Tošića, lastnika dveh lokalov v Ljubljani, ki so ga prav tako aretirali med omenjeno akcijo. Prijeti kriminalci naj bi delovali na območju Slovenije in zunaj naših meja. S preprodajo in tihotapljenjem prepovedanih drog naj bi osumljenci pridobili zelo veliko premoženjsko korist.

Slovenska celica tihotapcev naj bi skrbela za prevoz večjih količin mamil v Zahodno Evropo, predvsem v Španijo in Veliko Britanijo. Srbski mediji poročajo, da naj bi hudodelska združba vsak mesec na Zahod pretihotapila več kot 200 kilogramov kokaina, ki izvira iz Južne Amerike.

"Štajerski virus"
Ameriški FBI, slovenska policija in kriminalisti so julija letos aretirali mariborskega hekerja. Mariborčan naj bi se ukvarjal z izdelavo programov za spletni kriminal, krajo podatkov in vdore v baze podatkov.

Španska policija je pred tem aretirala tri kriminalce, ki so ustvarili t. i. Mariposa botnet, mrežo računalnikov, ki jih kriminalci "ugrabijo" in uporabijo za vdore v sisteme. Od decembra 2008 naj bi s pomočjo tega omrežja ukradli podatke polovici podjetij s seznama Fortune 1000 in 40 velikim bankam, vse to s pomočjo računalniškega virusa, ki da ga je izdelal prijeti Slovenec.

Virus naj bi bil najhujši do zdaj in naj bi z njim okužili okoli 13 milijonov računalnikov. Gre pa za virus, ki se lahko dokoplje do podatkov o kreditnih karticah, gesel za spletno bančništvo, drugih zasebnih informacij in jih nato zlorabi.

Izsiljevanje žensk in načrtovanje umora
Policisti so v začetku decembra aretirali tri moške, stare od 22 do 24 let, ki so izsiljevali ženske, s katerimi so imeli spolne odnose, ki so jih na skrivaj posneli. Osumljeni so ženske spoznavali na različnih spletnih portalih. Izbirali so le vezane, poročene in premožne ženske, starejše od 25 let. Ko so spolni odnos posneli, so žrtvam na spletni naslov poslali posnetek in od njih zahtevali denar, sicer bi posnetke objavili. Zahtevali so od 1.500 do 10.000 evrov. Denar so dobili od treh žensk, v enem primeru pa ne, zato so posnetek objavili na spletu.

Dva izmed izsiljevalcev sta načrtovala tudi umor dekleta, ki je delalo v podjetju vodje omenjenih kriminalcev. Po predhodno sklenjenem zavarovanju za primer smrti dekleta, po katerem bi pridobili za okoli milijon in pol evrov, naj bi dekle ubili. K sodelovanju sta želela pridobiti tudi tretjega člana izsiljevalske združbe, ki naj bi umor izvršil.

Policisti bodo zoper trojico napisali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, treh kaznivih dejanj poskusa izsiljevanja, kaznivega dejanja dokončanega izsiljevanja, kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja in kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev.

Umori na podeželju in v mestu
Policija je v letošnjem letu preiskovala več primerov umorov in poskusov umora. Morilci so kot orožje uporabili različne predmete, med drugim motiko in sekiro.

Dvojni umor v Ljubljani
Na Ižanski cesti v Ljubljani je policija junija preiskovala umor kitajskih zakoncev, ki sta imela v lasti kitajsko restavracijo na Prulah. Kot se je pozneje izkazalo, ju je umoril njun delavec, ki sta ga pred tem odpustila. Morilec, prav tako Kitajec, ju je ubil z motiko ter ju tako iznakazil, da ju sprva ni bilo mogoče prepoznati. Sledovi DNK-ja so policijo pripeljali do osumljenca, ki mu za dvojni umor grozi dosmrtni zapor.

Umor v Črnomlju
Eden odmevnejših letošnjih umorov se je zgodil decembra v Beli krajini. Po podatkih policije naj bi 72-letnega Črnomaljca ubila dva moška, ki ju je umorjeni verjetno zalotil med ropom njegove hiše. Predstavnik policije je povedal, da gre za zelo zapleten primer, saj so zaradi načina, kako je bil 72-letnik umorjen, novomeški kriminalisti potrebovali pomoč strokovnjakov generalne policijske uprave, pri preiskavi pa so sodelovali tudi preiskovalci NPU-ja in forenziki.

Umor naj bi bil skrbno načrtovan. Osumljeni so trije moški, dva, ki sta med ropom ubila 72-letnika, in še tretji, ki pa naj bi sodeloval pri skrivanju predmetov in zakrivanju dokazov. Vsi trije so v preiskovalnem priporu.

Cesta
Smrtne žrtve so bile na cestah tudi letos. Točno število žrtev še ni znano, saj bo policija podatke objavila šele v začetku februarja prihodnje leto.

Trije mrtvi v verižnem trčenju
Najhujša prometna nesreča se je zgodila novembra na dolenjski avtocesti. Nesreča naj bi se zgodila zaradi neprilagojene hitrosti vozil glede na razmere na cesti, saj je bila vidljivost zaradi megle slaba. Prišlo je do verižnega trčenja 38 vozil, v katerem so umrli trije ljudje, 6 jih je bilo huje poškodovanih, 14 pa so jih z lažjimi poškodbami odpeljali v UKC.

Smrti in poškodbe na smučiščih
Nesreče so se v letu 2010 dogajale tudi na smučiščih. Na slovenskih smučiščih naj bi se poškodovalo okoli 1.000 smučarjev, med katerimi je bila okoli petina otrok in mladostnikov, starih od 10 do 14 let. Vzroki za poškodbe smučarjev so najpogosteje utrujenost, mišična nezrelost, neizkušenost, slabše smučarske veščine in neustrezna oprema.

Nesreča sedežnice na Mariborskem Pohorju
Na Pohorju je na sedežnici Stolp februarja iztirila jeklenica, ko je bilo na sedežnici 30 ljudi. Poškodovanih je bilo 17 smučarjev, nihče težje.

Tri smrti na smučiščih v manj kot mesecu dni
Trije smučarji, ki so umrli v januarju 2010, so smučali po neurejenih in neoznačenih progah. Dva je zasul plaz, tretji pa je nesrečno padel in kljub zaščitni čeladi zaradi poškodb glave umrl.