Slovenija je leto preživela v znamenju afer. Koliko jih je bilo, ne vejo niti tisti, ki so bili vanje vpleteni. Začelo se je še zmerno, ko nas je afera bulmastifi okupirala dober mesec. Nato so se afere in krizni trenutki poleti izmenjevali teden za tednom, ko je nastopila jesen, dan za dnem, decembra pa ... znova bulmastifi in javno odkritje, da so na umetnem penisu odkrili DNK živalskega izvora.
Februarja so v Ljubljani trije bulmastifi napadli in do smrti pogrizli svojega lastnika Sašo Baričeviča, specialista splošne medicine in lastnika zasebne klinike Barsos. Že kmalu po dogodku so se začele širiti govorice, da je Baričevič spolno zlorabljal svoje pse, kar naj bi dokazoval tudi spolni pripomoček, najden na kraju dogodka. Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj so bili bulmastifi, ki so že leta 2006 napadli Stanislava Megliča, sploh vrnjeni lastniku.
Odpovedalo sodstvo, zmagale vezi in poznanstva
Da je Baričevič, ki je prijateljeval s številnimi pripadniki politične in gospodarske elite in jih na svoji kliniki tudi zdravil, pse dobil nazaj, naj bi s svojim vplivom poskrbela tako Baričevičev odvetnik in partner ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal Miro Senica kot tudi kinolog Rajko Rotner, sicer ministričin stric.
Tudi Kresalova naj bi po trditvah opozicije izkoristila svoj politični položaj in vplivala na postopek policijske preiskave dogodka, kar je bil eden izmed vzrokov, da je opozicija zoper njo celo sprožila interpelacijo. "Živimo v 21. stoletju, čas inkvizicije, ko so sežigali čarovnice, je mimo," se je Kresalova odzvala na interpelacijo in pojasnila, da je policija v zadevi Baričevič spoštovala predpise. Zaradi domnevnega političnega vpliva v postopku vrnitve psov je interpelacija grozila tudi ministru za kmetijstvo Milanu Pogačniku, vendar je ta zaradi političnega kupčkanja s predsednikom SNS-a Zmagom Jelinčičem odstopil kar sam.
Policijska preiskava je pokazala, da sumov o mučenju oz. spolni zlorabi psov ni mogoče ne ovreči in ne potrditi, tožilstvo pa je ovrglo večino ovadb v zvezi z vračanjem psov. Vendar se zgodba tukaj ne konča. Decembra je bil namreč v oddaji Pogledi Slovenije razkrit podatek, da je bil na kondomu, najdenem ob Baričeviču, tudi sled živalske DNK, zato so na okrožnem državnem tožilstvu primer znova odprli.
Lahovnik s prstom pokazal na Golobiča in Ultro
Najbolj priljubljen minister Pahorjeve vlade Matej Lahovnik je še pred svojim odstopom premierju Borutu Pahorju poslal pismo, v katerem je navedel le en razlog za svoje nezadovoljstvo. "Na ministrstvu za gospodarstvo smo opazili, da se na razpise izvajalskih institucij ministrstva prijavljajo tudi družbe, ki spadajo v skupino Ultra, katere pomemben (več kot petodstoten) lastnik je član vlade. Zatiskanje oči pred tem in podobnimi problemi ni sprejemljivo. Težko je namreč verjeti, da omenjeno podjetje ali z njim povezana podjetja ne poskušajo izkoristiti položaja svojega pomembnega lastnika v vladi," je zapisal.
Predsednik Zaresa in solastnik Ultre Gregor Golobič, na katerega so letele obtožbe, se je odzval z besedami, da gre za pohod na meji fašizma in za "brutalno in brutovsko ravnanje ministra Lahovnika", ki naj bi stranki želel povzročiti škodo.
Zares in SD v boju za nadzor nad energetiko
Kljub vsemu pa Ultra ni bila edino jabolko spora med Golobičem in Lahovnikom. Različne poglede sta imela tudi na projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Lahovnik je projekt podpiral, Golobič pa trdil, da je slabo voden in predrag. Obtožbam na račun projekta in samega direktorja TEŠ-a Uroša Rotnika se je pridružil tudi Janez Kopač, generalni direktor direktorata za energetiko.
Rotnika je pozneje na 15-minutni seji razrešil nadzorni svet, za čimer naj bi po besedah Srečka Meha, velenjskega podžupana in člana SD-ja, stal Golobič in podjetje Ultra, sindikat TEŠ-a pa je zatrjeval, da gre pri tem za oranžni kadrovski cunami. Meh je Golobiču očital še, da je sodeloval pri dogovarjanju poslov Ultre s TEŠ-em, zaradi česar se je Golobič odločil za civilno tožbi zoper Meha.
Jure Janković: Daj, ubij tega
Veliko prahu je med letom dvigoval tudi ljubljanski župan Zoran Janković in njegov projekt športno-rekreacijskega parka Stožice. Pri gradnji Stožic se je namreč ves čas zapletalo. Delavci naj bi delali po 270 ur za minimalno plačo, lastnik enega izmed podizvajalcev, podjetja Varkos, Ivan Selinšek, pa je storil celo samomor. Investitor naj ne bi izpolnjeval obveznosti do podizvajalcev, pri čemer je najbolj znan primer podjetja Leka, ki naj bi mu Grepo dolgoval več kot tri milijone evrov. V znak protesta zaradi neizplačil so na dan odprtja košarkarske tekme med Slovenijo in Španijo pred Stožice pripeljali Lekini tovornjaki, ki pa so se do začetka tekme umaknili.
Pojavljali so se tudi očitki o političnih pritiskih na banke, da financirajo kompleks v Stožicah, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pa je bil celo interpeliran, saj naj bi razpis za sofinanciranje športnih objektov po mnenju opozicije prilagodil projektu Stožice. Minister je to večkrat zanikal. Toda opozicija se pri svojih napovedih tokrat ni zmotila - Stožice so na razpisu res zmagale.
Olja na ogenj je prilil še Jankovićev sin Jure, ki je na povolilni zabavi grozil novinarju Financ Jaki Elikanu. "Daj, ubij tega," je Jure Janković rekel svojemu prijatelju in pri tem s prstom pokazal na Elikana.
WikiLeaks: Pahor favoriziral ameriško podjetje
Spletna stran WikiLeaks, ki je vrgla slabo luč na svetovno diplomacijo, ni bila prizanesljiva niti do Slovenije oz. njenih voditeljev. Španski dnevnik El Pais, ki mu je WikiLeaks omogočil dostop do ameriških depeš, je namreč razkril, da naj bi Pahor konec lanskega leta v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Frednom srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo povezal s sprejetjem zapornika iz Guantanama.
Pahor naj bi mu pojasnil, da bo vladi predlagal sprejem ujetnikov in ob tem veleposlanika vprašal, kakšna je ameriška ponudba, pozneje pa "v pogovoru na štiri oči blago, vendar nedvoumno" povezal uspeh preselitve ujetnikov s srečanjem z Obamo. Dejal naj bi, da bi mu dvajset minut srečanja z Obamo omogočilo, da vprašanje ujetnikov predstavi kot dejanje podpore najpomembnejšemu zavezniku Slovenije in dokaz na novo oživljenih dvostranskih odnosov.
Na sestanku naj bi obravnavali tudi sodelovanje ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Pahor naj bi izrazil pripravljenost, da ZDA nadgradijo in nadomestijo elektrarno v Krškem, pri čemer ima interes Westinghouse, čeprav obstaja močna konkurenčna ponudba iz Francije, slovenski premier pa naj bi izpostavil potrebo po ravnotežju.
"Bilo bi me sram, če bi kdor koli od mojih sodelavcev ali jaz sam, če bi srečanje s predsednikom ZDA pogojeval s sprejemom enega od zapornikov," pa so bile besede, s katerimi je premier komentiral navedbe v depešah.
Dimičeva lagala glede Vegrada
Pahor je letos ostal tudi brez vodje svojega kabineta Simone Dimic. Ta je v oddaji Pogledi Slovenije zanikala, da je njeno hišo obnavljalo podjetje Vegrad, vendar so jo kmalu na laž postavili Vegradovi delavci, ki so trdili celo, da so hišo obnavljali z materialom z gradbišča na Celovških dvorih. Kljub temu je Pahor Dimičevi še naprej izražal zaupanje. Dimičeva se je vendarle odločila za odstop in takoj za tem odpotovala v tujino. Vrniti bi se morala vsaj takrat, ko je bila vabljena na zaslišanje pred Komisijo za preprečevanje korupcije, vendar se zaslišanja preprosto ni udeležila.
Jeretič Pahorju: Dali smo ti zgodovinsko priložnost, pa si jo zavozil
Da je Dimičeva "največje zlo te vlade" je Pahorja že zdavnaj opozarjal Sebastjan Jeretič. Nekdanji Pahorjev svetovalec za odnose z javnostmi, ki je po zmagi SD-ja na zadnjih parlamentarnih volitvah namesto ponujenega položaja v podjetju Andraža Vehovarja Modra Celica ustanovil lastno svetovalno podjetje, je v pismu Pahorju pojasnil, da so njegovi odločitvi za lastno podjetniško pot s strani Dimičeve sledile "laži, grožnje in blatenje".
"Četudi si ranjen in maščevalen, mi z največjo stopnjo zlobe ne moreš prizadejati desetine gorja, ki mi ga je v zadnjih dveh letih od naše zmage povzročila tvoja Simona," je zapisal Jeretič. Pojasnil je, da je ponujeno mesto zavrnil, ker ni hotel sodelovati v "organiziranem plenjenju države". Pahorju je še očital, da ni kos vodenju države ter da mu je bila kot predsedniku vlade ponujena zgodovinska priložnost, ki jo je "zavozil".
In kot da težav, s katerimi se sooča vlada, ni bilo že samih po sebi dovolj, so nastopile še govorice. Tako močne, da se je sprva oglasila ministrica Kresalova, nato pa še premier Pahor.
"Ne jemljem mamil"
Zaradi vedno glasnejših govoric je ministrica Kresalova ob koncu leta s potrdilom ljubljanskega UKC-ja dokazovala, da nima težav z mamili. Skeptiki so jo pozivali, naj da na analizo tudi svoj las, vendar je ministrica to možnost zavrnila. Po Kresalovi je namigovanja o jemanju mamil zavrnil tudi Pahor in med drugim dejal: "Nikoli nisem, ne jemljem in tudi ne nameravam jemati nobenih prepovedanih substanc."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje