Burno leto protestov in stavk se je začelo, še preden smo sploh nazdravili prihajajočemu 2010. Konec novembra 2009 so namreč Ljubljano zasedli delavci, ki so protestirali proti napovedni pokojninski reformi, predvsem pa so od vlade zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto.

Protesti prepričali vlado za dvig minimalne plače
Žvižgi, transparenti in prizadevanja sindikatov so obrodila sadove, saj je s prihodom leta 2010 prišla tudi napoved premierja Boruta Pahorja, da bo vlada pripravila nov zakon o minimalni plači. Še vedno pa vlada vztraja, je dodal, da se spremeni tudi pokojninska zakonodaja.

Čeprav odločitev o povišanju minimalne plače ni bila všeč delodajalcem, je vlada država obljubo in pripravila zakon, ki ga je v začetku februarja sprejel tudi parlament. Uzakonili so 562 evrov neto zajamčene plače, kar je za 102 evrov več, kot je znašala do takrat.

Študenti odločno proti malemu delu
Če so bili delavci vsaj za silo pomirjeni, pa so svoje ogorčenje in nestrinjanje začeli izražati študenti. Vlada je namreč sklenila omejiti študentsko delo ter ga s poimenovanjem za 'malo delo' razširiti še na brezposelne in upokojence. »Predvidevamo, da bo precejšen del sive ekonomije ali dela na črno zdaj lahko potekal v formalni obliki, torej kot malo delo. Ocenjujemo, da je študentsko delo prešlo svoje okvire in da trenutno predstavlja več škode kot koristi," je vladne namere opisal minister za delo Ivan Svetlik.

A v študentskih organizacijah predlogu niso bili naklonjeni, saj so trdili, da bo takšna oblika dela pripeljala do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev. Obe strani sta napovedovali sestanke in usklajevanje, a ker se osrednji del vladnega predloga ni spremenil, so se mladi začeli zatekati k 'radikalnejšim' oblikam sporočanja svojih stališč. S transparenti so se odpravili pred ministrstvo za delo, predstavniki študentskih klubov pa so premierju Pahorju prinesli jajca.

Protest se je sprevrgel v izgrede
19. maja so sledile množične demonstracije študentov in dijakov, saj se jih je v Ljubljani zbralo okoli 7.000. Odpravili so se na pohod, ki se je končal pred zgradbo parlamenta in razmere so ušle izpod nadzora. Nekateri so začeli v parlament metati granitne kocke, kamenje in dimne bombe, posredovati je morala policija, ki je pridržala 30 ljudi. Škoda je bila velika, razbite so bila okna in pohištvo v nekaterih prostorih. Študentska organizacija Slovenije, ki je protest organizirala, se je takoj po tem ogradila od dogodkov, izgrede pa so obsodili vsi trije predsedniki in politični vrh.

Vlada je kljub vsemu ostala neomajna in zakon o malem delu poslala v državni zbor. Poslanci so ga sprejeli dvakrat, saj jim ga je z vetom v ponovno odločanje vrnil državni svet. Študentom tako po vseh demonstracijah preostane le še referendum, ki so ga že napovedali. Ob strani jim stojijo tudi sindikati.

Razburila je plačna politika v javnem sektorju
Tam so imeli to leto res veliko dela. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je namreč že februarja napovedala, da bo treba plačno politiko v javnem sektorju prilagoditi zaostrenim javnofinančnim razmeram, in pri tem obljubila sodelovanje s sindikati.

To sodelovanje ni prineslo kompromisnih rešitev in še preden se je na začetku poletja razplamtel spor, je sindikate »ujezil« tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je dejal, »da bo počasi treba uresničiti napoved vlade, da bo zmanjšala zaposlenost v javnem sektorju«. Podobno je sindikatom zagrozila ministrica Pavlinič Krebs, saj jih večina ni želela sprejeti znižanja mase plač za javne uslužbence in zamrznitve odprave plačnih nesorazmerij.

Sindikati javnega sektorja niso nastopali enotno, saj je konferedarcija, ki je vodi Branimir Štrukelj, parafirala aneks o zamrznitvi plač v javnem sektorju, 22 sindikatov, ki jih je zastopal Janez Posedi, pa je nadaljevalo bitko. Večkrat se je oglasil tudi premier, ki je želel javne uslužbence prepričati, »da je zamrznitev plač pravična in prava rešitev«.

Največja stavka v samostojni Sloveniji
A argumenti vlade sindikatov niso prepričali, saj so trdili, da so se rasti svoj plač odrekali že leta pred krizo in da zahtevajo le to, kar jim pripada. Ministrica je nato ubrala drugo taktiko in jih postavila pred ultimat: Podpišite aneks o zamrznitvi plač, ali pa plačne reforme ne bomo le prestavili, temveč ustavili. Odgovor Posedijevih sindikatov: stavka. Ker dogovora ni bilo, je vlada zamrznitev plač dosegla s spremembo plačnega zakona, ki so jo poslanci podprli v začetku septembra.

Premier je dejal, da so pripravljeni tvegati tudi s stavko, ki se je 26. septembra tudi začela. Zaposleni v javnem sektorju so tako pripravili najobsežnejšo stavko v samostojni Sloveniji, saj so stavkali policisti, cariniki, gasilci, zdravniki, nekateri zdravstveni delavci, zaposleni na upravnih enotah in v občinskih uradih, veterinarji, kulturni delavci pa tudi zaposleni na RTV Slovenija. Sledile so dolge kolone na mejnih prehodih in čakalne vrste pred uradniškimi okenci. Pogajalski skupini obeh strani sta dogovor dosegli 13. oktobra, ko so se dogovorili, da bodo plačna nesorazmerja odplačana takoj, ko bo gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka.

Kompromisa še ni
Čeprav je kazalo, da so se razmere umirile, pa kompromis vseeno ni prinesel podpisa aneksa h kolektivni pogodbi, zato je vlada spremenila predpise o številu sindikatov, ki morajo podpisati spremembe kolektivne pogodbe, da so te veljavne. S tem si je zagotovila uveljavitev svojih zahtev, saj je aneks podpisala Štrukljeva skupina sindikatov. Posedijevi sindikati so se nato obrnili na ustavno sodišče in zgodba v tem letu še ne bo končana.

Policisti priredili nagradno igro
Svojo bitko so bili tudi posamezni poklici znotraj javnega sektorja. Tako je del policistov stavkal tudi po tem, ko so ostali že prenehali, saj so zahtevali pošteno vrednotenje njihovega dela in določene bonitete pri upokojevanju. Nase so opozorili z nagradno igro, po tednu dni pa so z vlado dosegli dogovor.

Manj plačana dežurstva ujezila zdravnike
Z dogovorom so se prav tako končale napetosti v zdravstvu. Te so se začele, potem ko je vlada zdravniškemu sindikatu Fides predlagala prepolovitev nadomestil za dežurstva. Fides v to ni privolil, vlada pa je v državni zbor poslala neusklajeno novelo zakona o plačah v javnem sektorju, ki je zdravnikom za polovico znižala dodatke za dežurstva.

Zdravniki so nato začeli umikati soglasja za delo zunaj 48-urnega delovnega časa na teden in s septembrom je okoli 3.000 zdravnikov po državi tudi nehalo dežurati. Čeprav so si zdravstveni zavodi prizadevali reorganizirati delo, so se začela pojavljati opozorila, da bodo odpadle vse nenujne operacije. Po tednu dni sta predsednik Fidesa Konrad Kuštrin in minister za zdravje Dorjan Marušič podpisala sporazum ter se dogovorila, da je nadurno delo plačano skoraj enako kot pred sprejetjem zakona, ovrednotila in reorganizirala pa se bodo dežurna mesta.

Vre zaradi pokojninske reforme
Jesen 2010 je bila resnično vroča. Prinesla je tudi izbruh nezadovoljstva zaradi pokojninske reforme. Brbotati je začelo že marca, ko je ministrstvo hitelo s predstavitvijo predlogov, čeprav ti še niso bili usklajeni s socialnimi partnerji. Tako so kmalu leteli očitki, da je prehitra priprava te reforme med ljudi poslala napačno sporočilo, saj so se »v strahu«, kaj bo prinesla, to leto množično odločali za upokojitev.

Sindikati so glasno opozarjali na odsotnost dialoga z vlado in za konec avgusta napovedali boj. 31. avgusta se je tako pred ministrstvom za delo zbralo okoli tisoč protestnikov, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih, in zahtevali so drugačno ureditev pokojnin. S predlogom ministra Svetlika, ki je iz »kvote« DeSUS-a, ob sindikatih niso zadovoljni niti v stranki upokojencev, zato reforme v državnem zboru tudi niso podprli. Vseeno je koalicija izbrala dovolj glasov, da je reforma doživela potrditev. In to dvakrat, saj so jo z vetom želeli preprečiti tudi svetniki. Sindikati zdaj napovedujejo referendum, vlada pa se bo za mnenje, ali referendum o tej reformi sploh lahko izvedemo, obrnila na ustavno sodišče.

Se je Pahorjeva napoved uresničila?
Kar nekaj front torej ostaja odprtih tudi za prihajajoče leto. Ali so se uresničile besede premierja Pahorja, ki je za lanski božič napovedoval, da bo »ob božiču 2010 marsikatera reč urejena veliko bolje kot danes«, pa presodite sami.